Triangel (kaj pa drugega)

Hja, smola pa takšna. Tomaž je javljal, da bo iz službe prišel okoli treh, kar se mi je zdelo nekoliko pozno. Zato sva se dogovorila, da pride za menoj na Ljubelj in me s svojo SF hitrostjo dohiti. Avtomobil sem na platoju zaril v sneg na pole position, skočil v pancerje, zakorakal navzgor. Niti ogrel se še nisem, ko je prišel klic. Crknil avto, ne bo me. 

Nekje je še sonce ...

Hja, ko bi vedela vnaprej … bi sedajle delila tiste milijone dobitne loto kombinacije. Šit hepens ali lepše, po domače, ko ima hudič tamlade … Kakorkoli. Z današnjim tajmingom sem ujel ravno luknjo med tistimi, ki so še užili nekaj sonca in pošihtnimi turaši, ki so ob decembrskem krajšanju dneva vedno bolj nočne ptice. 

Srečanje

Tako sem hodil sam, sem in tja je navzdol privijugal kakšen povratnik. Na plazu je nasproti pripeljala mladenka, se nasmejala, ko je videla, da jo fotografiram in skorajda opravičevala, da ji še ne gre prav dobro. Sem hitel zatrjevati, da uvija čisto solidno, kar je bilo tudi res. Odprašila je naprej navzdol, sam pa sem se malo po svoje vzpenjal proti vrhu plazu. 

Možje

Sledi predhodnikov so bile bolj ali manj zasute in težko sledljive. Pod osrednjim plazom sem gledal vzpenjajoče proti istoimenski grapi. Na začetku ožine so se ustavili, pripravljali za spust, vijugali navzdol. Sam sem nadaljeval mimo koče proti Trianglu. Na vrhu ni bilo gneče, eden je nekaj trenutkov po mojem prihodu odpeljal, spregovorila sva le nekaj besed. 

Zahod

Ko je za menoj prišel naslednji, sem bil tudi sam skorajda pripravljen na zavoje. Spustil sem se na levo stran, ujel še nekaj nezvoženih flik, preko njih potegnil lepe zavoje. Noge so ujele ritem, aklimatizacija počasi deluje. Prečil sem proti izteku Šentanca, se po plazu spustil navzdol. Veter je sicer premešal karte in bolj ali manj si vlekel edinstvene zapise po belini. 

Begunjščica

Pa vendarle se je pod napihancem čutilo sledi predhodnikov. Malo nad kočo Vrtača pa … se je začelo smučišče. Teptalec je danes progo že lepo uredil in tudi ob izzvenevanju dneva se je še našlo nekaj rebrc. Hitri zavoji, noge sem vedno bolj čutil. Ustavil sem se tik pri avtomobilskem prtljažniku, s širokim nasmehom na obrazu seveda.  

Pogled k sosedovim