Načrt je bil drugačen. Toda načrti so vendarle zato, da jih lahko prilagodimo. Utrujenost zaradi pohoda dan poprej se je poznala, pozno zbujanje tudi, Lars je že nekaj časa hodil, ko sem se iz Ljubelja navkreber odpravil sam. Proti Staremu Ljubelju, saj sem ga želel ujeti. Načrt, da grem čez Zelenico sem tako porinil vstran, stopil po cesti navzgor, pri koči zgolj nadaljeval po mejnem grebenu in na Polni peči res zagledal Larsa.
 |
| Na Polni peči |
Tam je imel opravke, urejal je svoje zaklade, užival na razglednem vrhu. Sam sem pogledal na uro, malo preračunaval. Ura in pol do srečanja s prijatelji, moralo bi zadostovati. Zapodil sem se po grebenu proti Trianglu, stezo sem poznal. Pa vendarle me vedno preseneti, kako je na nekaterih mestih zračna in izpostavljena.  |
| Greben |
Najprej na mestu, kjer se skalam izogneš na desno, nad grape sosedov. Malo naprej, kjer je bila nekoč tablica »konec varne poti«, je prehod po drobirju ostrega raza svojevrsten izziv. Pa tudi naprej se sem in tja najdejo gruščnata mesta, kjer bi neprevidna noga lahko preostanek telesa spoznala z zakonom gravitacije.  |
| Znani razgled |
Pri prvi jeklenici sem pustil palice, saj bi me naprej samo ovirale. Zlagati pa se mi jih ni dalo. Saj se vendarle mudi, sem se nasmihal sam sebi. Preko melišča, drugi prehod ob pomoči jeklenic in že sem grizel navzgor, okoli Triangla do sedelca pod njim. Prav tja, kjer pozimi sopihamo na ta vršiček s turnimi smučmi.  |
| Triangel |
Kratek počitek na vrhu, nato pa sem že šibal nazaj. Spet sem valoval po grebenu, palice so me še čakale, nadaljeval z razgledi v drugo stran do Polne peči. Seveda sem zlezel še na vrh, sporočal, da pridem, prej kot z akademske četrt zamude. Prijatelji so bili res že zbrani, toda zamudil nisem ničesar, za hidracijo pa je poskrbel kar Lars kot organizator.  |
| Srečanje |
Bil sem eden izmed dveh udeležencev vseh tovrstnih srečanj. Schleppe je bil kot vedno prava osvežitev, še pozdrav na starem mejnem prehodu, Avstrijci na naši strani, mi pri sosedih. Potem pa vsak na svojo stran, večina navzdol. In med tem, ko smo se mi spuščali, so se drugi šele vzpenjali. Tudi Tomaž, kateri me je s pozdravom presenetil, ko je s svojo mašino šibal iskati skrite stezice in prehode. Pa srečno …
 |
Stari Ljubelj
|
Ni komentarjev:
Objavite komentar