Cankar

Lahko bi se vrgel v računanje. Koliko časa v življenju preživiš v službi. Na delovnem mestu, takšnem ali drugačnem. In se tam dan za dnem srečuješ z istimi ljudmi. Sodelavci. Ki lahko ostanejo zgolj to, ali pa z njimi spleteš tesnejše, prijateljske vezi. Ki se ohranijo tudi, ko se odpraviš proti domu. Ali pa na skupen pohod. 

Šišenski hrib

Ob razmišljanju kam bi odšli, pohodniki nenavadnega in povsem neformalnega društva VČP (vedno čili pohodniki), me je prešinila dobra zamisel. Se še spomnite časov osnovne šole? Ko ste že ob omembi Ivana Cankarja zavijali z očmi, če ga je katera nesrečna pedagoška duša vključila med obvezno domače branje pa omedlevali od hudega? 

Skozi gozd

No, danes, veliko let kasneje, marsikdo rad prizna, da je bil z razlogom izbran za enega od velikih slovenskih pisateljev vseh časov, če že ne največjega. Rado vzamemo kakšno njegovo knjigo v roke, kajneda. In skoraj si ne upam pomisliti, da kdo ne ve, da je leto 2018, kar se tiče Cankarja, nekaj posebnega. 

Je bil tudi Cankar?

Letos namreč mineva 100 let od njegove smrti. In ker naš narod seveda (le zakaj?) časti predvsem smrti svojih velikih mož, je letošnje leto izbrano za Cankarjevo leto. Zato se mi je utrnila misel, da je prav, in se spodobi, da leto tudi vedno čili pohodniki začnemo s spominom na tega našega pisatelja. 

Na cilju

Zbralo se nas je sedem. Pravljično število? Morebiti. Vsekakor smo bili ravno pravi, zagnani, vedno rado videni. Na pot smo se podali izpred službe, kar peš (danes je ekološko moderno), cilj pa je bil slabo uro (brez počitkov in okrepčil seveda) oddaljeni Cankarjev vrh, sicer tudi Rožnik poimenovan. 

Poklon pisatelju

Vmes pa postanek na Šišenskem hribu, vsaj pa fotografijo, ako nič drugega. In tako smo tudi storili. Pričakovanja so se skorajda uresničila v celoti. Resda je bilo v nahrbtnikih bolj malo provianta (klin domačega kruha, suha klobasa, prisrčnica), smo pa zato do svojega cilja prinesli kup knjig velikega pisatelja, seveda v danes moderni obliki. 

S pisateljem

In tam pred obvezno fotografijo prebrali še eno njegovo mojstrovino. Ki nam je v ušesih odzvanjala še tudi potem, ko smo že stopali po pobočju navzdol.