sobota, 20. februar 2016

Sončna Tromeja

Po dežju vedno posije sonce. Vsaj tako pravijo in do sedaj nimam čisto nič reči proti temu. Tudi tokrat je po deževnem petku v soboto oblačni pokrov začel kmalu kazati luknje, modrina se je širila in ko sem stopal ob spodnji vlečnici, je bilo že prav lepo. Kičasto bi tudi lahko rekel. 
Končno vreme kot se zagre
Seveda sem zavil v gozd, sledi mojega smučanja od dneva poprej so bile še vidne. Proge takrat nisem poškodoval. Sta jo pa danes prav uspešno luknjala dva s krpljami. Na srečo sem ju malo nad brano prehitel. In po nekaj zavojih poti ostal znova sam sredi beline.
Ožarjena
Vzpenjal sem se po tako znani poti, čakal, da se pod menoj začnejo odpirati pogledi, tja proti zahodu, na ravnino, nad katero kraljuje znanec Dobrač. Pobočje je bilo skoraj nedotaknjeno, zgolj bela sled preko njega. Dokler nisem prišel do smučišča, ki je danes delalo, nov sneg ni kaj. 

Čipke
Izbiral sem smer, kjer smo si bili s smučarji čim manj napoti. Na vrhu sem postal ob stebričku, nisem bil sam, lep dan je vabil. Najraje bi kar stal in užival v drugačnosti. A je bilo prostor treba prepustiti tudi drugim, pripravil sem opremo, se še zadnjič ozrl naokoli, nekaj spominov shranil. 
Pot
Nato pa odpeljal navzdol. Toda ne po smučišču, to bi ne bil pravi turni smuk. Zavil sem na puhasto pobočje, sledil samemu sebi skozi gozd. Površina je bila nekoliko pomrznjena, pa nič hudega. Na razcepu poti sem se odločil. V spodnjem delu je bilo snega premalo, zato ni bilo veliko za pomišljati.
Pogled z vrha
Zavil sem po cesti, sledil temu, kar je kakšno leto sankaška proga. Letos ne, je snega le premalo. Seveda je šlo bolj naravnost, prijetno srečanje malo pred travniki je bilo zgolj pika na i. Že sem peljal po belini s pogledom na Sovče. Sedaj mi ni preostalo nič drugega, kot hoja proti izhodišču.
Zavoji
Ki je vedno tako nekako odveč. Danes ni bilo čisto nič drugače. Pa je po tekaški progi šlo kar hitro. Še zadnji spust mimo samotne kmetije, nekaj zavojev proti cilju. Parkirišče je bilo pred menoj, sonce je sijalo, prav lep dan se je naredil. In še zdaleč ga ni bilo konec.

Ni komentarjev:

Objavite komentar