sobota, 08. junij 2013

Kras(no)

Oguljena fraza, a še kako resnična. Na Krasu je krasno. Tako zgoraj kot spodaj, še posebej pa na sredini. Ne zaradi samotnih cest, majhnih mest ali neskončnih vinogradov. Predvsem zaradi ljudi. 
Sončna mlaka
Zgarani veliko bolje razumejo nasmešek, pozdrav ali prošnjo za pomoč. Sprejmejo te, nahranijo, ti dajo piti. Z veseljem in brez zadržkov. Bicikel poganjam navzgor, čutim veter v laseh, ko se klanec prevesi v moj prid. 
Kamnito zatočišče
Postanki so seveda obvezni, taki kratki, da vdihneš, se razgledaš in si vesel. In daljši. Tam, kjer so hiše stisnjene na vrh griča, obzidje naokoli jih brani pred časom. Na poti me spremlja zgodovina, mogočna utrdba je nekoč pomenila dom in varnost graščaku in njegovi družini. 
Ferrari
Zanesljivo so bili nemirni časi. Ali pa je bila takšna gradnja takrat v modi. Kot današnji nebotičniki vseh možnih oblik in proporcev. Sprehodim se, časovni stroj tu deluje. Banketi, pojedine, pomembne odločitve. Skrbi. Nič drugače kot danes. 
Visoko
Vzpenjam se na razgledne parobke, daleč se vidi, vsa dolina leži pred menoj. Prijazna vas, pogled na zemljevid. Nazaj bo treba. Proti domu. Nagnem plastenko. Prazna. Prošnja. Voda je tu le iz štirne, kakovost vprašljiva. Toda sosed že kliče, pridi k meni. Natoči na polno, hvaležno pomaham v slovo. 
Prepleteni pogledi
Kilometri so lažji, valovanje se počasi umirja. Videl sem nebesa, vozil skozi vice, čas je za pekel. Strm spust, prva votlina, naravno okno. Pridem v jamo. Tisto pravo. Oči kar ne morejo verjeti. Čudesa pred menoj. Raziskujem, gledam, lovim trenutke. 
Privid
Vse vedenje o kozmični razporeditvi slabega in dobrega, o tem kaj spada gor in kaj dol, se mi podira. Še toliko bolj, ko znova na planem nad seboj zagledam pravo vražjo predstavo. Ravno prihitim do zavetja, ko jezna roka začne zadevati proti nedolžnim ovčicam na tej krogli solza žareče puščice. 
Vesoljni potop
Ob tem grmi in bobni, da je joj. Zahvaljujem se, komurkoli se že moram, da sem na griču. Saj se verjetno pripravlja svetovni potop. Pa jeza ni dolgega veka, se umiri in počasi poneha. Ravno prav, da odbrcam v gozd in tam skozi pravi kraški učni vrt prispem tja, kjer se je vse začelo. Kjer sem doma.
Vhod. V pekel ali nebesa?

(Kolesarski krog po krasu - Sežana - Tomaj - Štanjel - Rihemberg - Pedrovo - Komen - Pliskovica - Dutovlje - Sežana)

Ni komentarjev:

Objavite komentar