ponedeljek, 5. marec 2012

Dan se daljša

Tema ni bila več tista prava. Se vidi, da zima z dolgimi koraki hodi proti pomladi. Dan pa se daljša. Počasi odžira čas temni prijateljici. Letos je to še posebej dobro vidno. 
Prebujanja
Tudi v višavah pobočja kažejo gola rebra, dva meseca in več prezgodaj. Še malo in smuči bomo morali postaviti v kot. Saj nič zato. Toda vseeno se splača zadnje zdihljaje ujeti. Dve lučki sta se izgubljeni v nekem svojem svetu počasi dvigovali. Vedno manj sta bili potrebni, obrisi z vsakim trenutkom bolj izraziti. 
Grapa
Zvezde so jemale slovo, oblaki na obzorju grozili. Odločitev je bila prepuščena prvemu. Ni dosti razmišljal. Kopnine pod Grebencem so kazale, da je bila odločitev prava. Razrita pomrznjena pobočja levo od naju še toliko bolj. Zarja se je ujela v koprene, nežna rdečina jo je izdajala. 
Zarja
Dolina je še spala, pokrita s sivino. Vsak je bil nekje v svojih mislih. Šla sva po davnih sledeh, pod visokim sivim masivom. Na robu se je odprla grapa, sledi v njej so kazale na izzveneli pogum. Občudujoče sva zažvižgala, potem pa zavila proti najvišji točki. 
Cilj
Tudi kopna kapa je pozdravljala pomlad, slutila sva, da bo med prvimi, čez mesec ali dva, zacvetela. Radovedna kavka si naju je hodila ogledovat. Skakljala je po robu, visoko nad ničem, držal je le njo. Radovednost jo je vabila bližje. 
Nebo
Pomig z dlanjo jo ni ne privabil, ne odgnal. Ko pa je v rokah opazila čokolado, si je takoj upala bližje. Sladkosneda. Ujela sva trenutke vse naokoli, pripravila opremo. Poskusil sem desno, pa je bila reber le preveč kopna. Zato sva prehode poiskala levo, tu ni bilo težav. Prečenje proti širokim belim pobočjem. 
Midva
Zavoji po jutranjem mrazu so bili uživaški. Sledi morebitnih predhodnikov so se že zdavnaj stopile. Ostalo je le belo pobočje, kot bi bilo nedotaknjeno. Poskočila sva mimo plazovine in iskala prehode po grabnih strmega pobočja nad Vršičem. 
Pobočja
Ni bilo težav, le v spodnjem delu je toplota že obliznila pobočje. A ne zadosti, da bi sledi vriskanja prejšnjega dne stopila. Nekaj skokov in že sva se smejala eden drugemu. Odločitev je bila prava. Lepo. Dan pa se je komaj začel.
Zavoj

(Vršič-Nad Šitom glava)

Ni komentarjev:

Objavite komentar