sobota, 27. julij 2024

Ob Kamniški Bistrici

Dan bo vroč. So napovedovali. Torej bo treba zgodaj naokoli. In po možnosti ob reki, saj voda daje hlad. Ko je Jure rekel, da pride ob sedmih, sem najprej malo zavijal z očmi, saj se mi je zdelo pozno. A ko sem se v Mekinjah sredni noči, no, že malo čez, poslavljal od Gregorja in njegove boljše polovice, mi je bilo jasno, da bo spanja bolj malo. Nič zato. 
Polžek s senco
Jure je zamudil kvečjemu minuto ali dve, parkiral svoj moped poleg avtodoma, peš sva se ob nekdanjem samostanu spustila na pot, ki teče ob Kamniški Bistrici. Zagledala sva malega polžka, prav hecno oranžno hiško je imel, pa še veliko senco je vlekel za seboj. Nič se naju ni bal, rožičke je stegoval naprej, po polžje hitro lezel na svoji poti. 
Kamniška Bistrica
Znak na začetku pohodne poti je kazal, da je zaprta. Krajši del je bil res malo bolj grob, a čisto lepo prehoden. Ob poti so bile škatlice z vpisnimi listi, v katere sva se po najdbi vpisovala, včasih je kakšno našel en Jure, drugič drugi. Na kamnu na poti je bil narisan srček. Čisto majhen. Če ne bi bil pozoren, bi šel zlahka mimo, ne da bi ga opazil. 
Jure v grmovju
Prišla sva na travnike, od koder se odpira lep pogled na hribe, vse od Krvavca z dobro vidno zgornjo postajo Njivice, preko Zvoha in drugih vrhov nad planino Koren. Vidi se kamnolom, tam, kjer se začenja zožena dolina Kamniške Bistrice. Šla sva mimo večjega turističnega kompleksa, z vsem, kar spada zraven, celo mala lesena kapela v stilu kamniških planin stoji na robu. 
Srček
Obrnila sva, se skozi vas Godič in pod Zdušo vrnila krožno na pot ob Bistrici. Šla sva proti Kamniku, do Keršmančevega parka, mimo spomenika mamutu, po kratkem postanku v trgovini pa naokoli tja, kjer je nekoč stal Kurhaus. Zdraviliški dom bi bil lep prevod, domačini bi verjetno slovenili bolj preprosto. Kurnik. No, sedaj ga ni več, pozobal ga je čas. 
Pot
Šumenje reke naju je spremljalo dokler nisva zavila skozi Mekinje, ob zidovih nekdanjega samostana, mimo pokopališča, do izhodišča. Za tak vroč dan je bilo vsekakor zadosti, sva se strinjala. En Jure je sedel na moped in se odpeljal na bazen, drugi je čakal prevoz, prijetno družbo, popoldanski piknik v prijetni senci.
Mali grad

Ni komentarjev:

Objavite komentar