sobota, 25. marec 2017

Nad Šitom glava

Kar verjeti nisem mogel. Ura je bila res rana, komaj štiri in še pol zraven, ko sva se ustavila na bencinski črpalki na poti do najinega cilja. Tam pa kup avtobusov, še neprimerno več očitnih navijačev nekega drugega športa, vsi že na rahlo majavih nogah. Zavila sva z očmi, nato pa odpeljala dalje, v kraje, kjer ni hrupa, glasnega klepeta, bučnega navijanja. 
Dan se prebuja
V kraje, kjer še vedno najdeš. Kjer še vedno slišiš zvok tišine ali kot je lepo zapisal pred davnimi leti Avčin. Kjer še vedno tišina šepeta. Avto sva pustila na sedlu, ušla skupini, ki se je očitno namenila nekam proti grapam Mojstrovke. Tudi midva sva nekaj časa sledila tej smeri. 
Grebenc, Butinarjeva, Pripravniška
Pobočja so bila vedno bolj strma, sneg je bil še trden, srenači so še kako prav prišli. Pod steno sva zavila desno, proti današnjemu cilju. Nad Šitom glava. Čudoviti balkon nad Vršičem je ta vrh poimenoval prijatelj. In še kako prav je imel. Pobočja so se položila. Pa ne za dolgo. 
Nad Šitom glava
Krnica se je kot velik val iztekla tam nad skalnim rogljem, stopila sva na njegov vrh, stala visoko nad steno, pod nama je bil le nič. Daleč se je videl vrh velikanke. Danes bo tam okoli res živahno, to sva vedela že nekaj časa. Toda naju je bolj pritegnil pogled na bližnjo sosedo. 
Na vrhu, zadaj bližnja soseda
Obujala sva spomine na trenutke, ko smo se vzpeli tam zadaj, se nasmehnila ob spominu na začudenega gornika na vrhu. A vi ste pa od tam prišli? Kako je šele gledal, ko smo tja nazaj, v strm žleb, tudi odsmučali. Danes se nama je vse zdelo prav pretirano strmo, saj tako od daleč je vedno tako. 
Megleni slap se zliva v dolino pod Poncami
Že sva naredila prve zavoje, sledili so jim še številni, sneg je držal, odrivala sva zgolj sren. Zavila sva strmo navzdol, poiskala najboljše prehode med ruševjem, sonce je sneg tu že zmehčalo, smuka po vedno večjem gnilcu je bila že prav naporna. Tudi gnoj mu nekateri rečejo. 
Smuka
Tudi prav. Nič se nisva pritoževala, ko sva naredila še zadnji zavoj, snela smuči, se ozrla nazaj. In bila vesela. Saj sva za imela za kaj biti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar