sobota, 21. januar 2017

Na glavo svet

Ko se svet postavi na glavo, vse vidiš na drugačen način. Tudi ta pohod je bil čisto nekaj posebnega. Namesto gor in dol, je šlo tokrat … prav tako. A nato še v drugo smer. Da ne govorimo o kupu doživetij. Pravi pustolovščini. Celem dnevu. In polni vreči spominov. Kakorkoli. 
Ne prav zgodnje jutro
Začelo se je zjutraj. Ne tako zgodaj kot se zagre, toda nič zato. Kdo bi se zato vznemirjal. Smučišče še ni delovalo, pot pod Slatnikom je bila samotna. In naprej tudi. Navzdol, z občasnim škrtanjem. Pod Šavnikom in nato spet skozi gozd. Vrh Bače, lovska koča. Pršič in obvozna cesta. 
Prečenje
Ki je tam, kjer se svet zravna. Da si malo oddahneš. Se umiriš. Vse teče počasneje. Kot bi moralo življenje. Nato pa navzdol. Vriskanje. Saj snega ni veliko. Za lepo zavijanje pa ravno prav. Vse do Bohinjske Bistrice. Kjer sva bila šele na polovici. Kajti če greš najprej dol, je nato seveda treba nazaj. Gor. Vse do izhodišča. 
Nad Bohinjem
In sva šla. Pobočje se je vleklo, sploh, ker sva vedela, da sva torto že pojedla. Sedaj sva zgolj še odplačevala kredit. Toda nič zato. Počitek na vrhu. Razgovor z domačinom kaj čudnega dialekta. In nato navzdol, po pršiču, poplačilo za vzpon. Vendar zgolj do lovske koče. 
Na vrhu (nekdanjega) smučišča
Ta je oživela, dimnik je bruhal dim, prekajena sva ukrotila pse, nekatere lažje, druge z nekaj improvizacije. Nato pa sledila nekomu, ki nama je s svojo sledjo šele nad travnikom pod Šavnikom namignil, da očitno niti sam ni vedel kod in kam. Spustiti se nama ni dalo, rinila sva naprej, pa kmalu videla, da ne bo šlo več. 
Šavnik in marsikaj v daljavi za njim
Popravki, delno peš in delno s smučmi, so naju ločili, vzeli čas, razkrili neznana pobočja. Mene so odložili na vrhu bunkerja tik pod vrhom nepravega Slatnika. Kdo bi si mislil, da se tu gori pride tako lepo. S prijateljem sva se znova srečala na sedlu, odpeljala mimo nekdanje kasarne, navzdol, po naluknjanem rodeu. 
Kasarna in Slatnik
Tam, kjer drugega ne moreš pričakovati, pa naju je čakalo še nekaj čudovitega pršiča do smučišča. Kjer se je ta prava pustolovščina, raziskovanje še ne povsem znanih krajev, zaključila. Toda, to sva se ob zlatem napitku oba strinjala … splačalo se je.
Na pol kopen pogled proti domačim krajem

Ni komentarjev:

Objavite komentar