Poganjanje pedalov, prvo letos, je bilo povezano z
marsičim. Predvsem seveda Jurčičem in njegovimi zgodbami. Desetim bratom. Vsemi
poglavji. Nekega življenja.
In seveda iskanjem. Skritega. Zakaj? Zaradi povsem nepomembnih zadev. Bi rekel marsikdo. Navdušenci smo seveda
povsem drugačnega mnenja. Izzivajoč nerazumevanje bližnjih. Pa vendarle.
Najbolje je združiti prijetno s koristnim. Miganje in zabavo.
Čeprav povezano z
brskanjem po najbolj nemogočih krajih, skakanjem po gozdu, prebijanju skozi
goščavo, krvavih sledeh trnja. In tistim nasmehom, segajočim od ušes do ušes.
Ko skrito končno držiš v svojih rokah in radovedno pobrskaš po vsebini. Pravega
zaklada. Če ob tem srečaš še sorodno dušo, je še toliko lepše.
Takšna srečanja,
povsem nenačrtovana, so tisto, ki dajo poti sol, tisti pravi okus. Povezanosti.
Razumevanja. Bližine. Prvi klanci so na mrzlo jutro ogreli mašini, stekli sta v
pravem ritmu. Zgodbe so hitele mimo naju, zapletale so se in razpletale. Lahko
bi cel dan sedel ob eni, a časa ni bilo, že je čakala nova, morebiti še bolj
zabavna, divje napeta, skrivnostna.
Pohajala sva naprej, srečanje je bilo
prijetno, se ve. Lovili smo se večji del poti, si pomagali, poklepetali. Posedeli
na sončku. Tako prijetno je grelo. In ob tem tudi pogledali. Naokoli. Saj se
ve, kam najraje. Tja proti domu. Se vidi? Vsaj vzpetine v bližini? Kdo nas tam
čaka? Se veseli snidenja?
Spust navzdol. Kot vedno, kot vse. Gravitacija in te
stvari. Menda. Mimo nas, ujetnikov sedanjosti, so hiteli drobci preteklosti.
Opazili smo jih. Toda ob mislih na usode, ki so se nekoč prepletale na komaj zaznavnih
kopicah kamenja, smo v glavah imeli tisto, kar nas čaka. Kdo bi si vedel kaj? V tem norem svetu.
Še zadnji spust, še zadnja zgodba. Pustolovščina se je
zaključevala, le še vrnitev je bila potrebna. Po ravnem. Čez griče že ne. Je
bila odločna. Kdo bi ugovarjal. Je bilo dosti tega za danes. Skoraj preveč.
Torej ni za pretiravati, vsako kupo se da napolniti zgolj do roba. In tudi
tokrat je bilo tako. Čisto prav in prav lepo.
Višnja Gora |
Miganje |
Razgledi |
Sv. Duh |
Nenadejano slovo pri sv. Janezu Krstniku |
Cilj ali šele začetek? |
V znamenju polža |
(Višnja Gora – Muljava)
Ni komentarjev:
Objavite komentar