torek, 16. april 2019

Zvoh

Saj je vendarle jasno. Pomlad prihaja, snega je že skorajda zgolj za vzorec. Torej skrajni čas, da smučišča prenehajo obratovati. Tudi bližnji Krvavec, kjer so še pred nekaj dnevi smučarji lovili zadnje zavoje. Objava na spletni strani je povedala, da je sezona končana, izvedel sem še, kdaj se da privarčevati nekaj evrov na zapornici zadnjega konca ceste. 
Pogled v dolino
Seveda sem se odločil, da to izkoristim, čeprav bo zaradi tega treba svetiti s čelno svetilko. Pa saj ji bo pomagala skoraj polna luna, sem se tolažil. Za idejo sem navdušil še Boruta, ga skorajda spotoma pobral na Bregu, nato pa peljal proti Jezercem. Seveda sva med potjo obglodala marsikatero temo, ugotovila, da je zapornica res dvignjena, nato pa se že čudila poti, ki je bila polna lukenj kar izziv za voznika. 
Prazniki?
Parkirala sva pod Rosko, visoko nad številnimi lučkami ljubljanske kotline, se pripravila in hitro znašla na snegu. Že takoj na začetku nama je nasmeh na ustnice pričarala smreka pod Tiho dolino, odeta v novoletne lučke. Tudi na plaži je bilo očitno še praznično vzdušje. Nekaj mesecev prepozno, sva se muzala. 
Križ
Veliko lepša je bila naravna luč nad oddajnikom, dajala je zadosti svečave, da sva lahko lučke ugasnila. Hodila po strmini, spomladanska proga, zavoj proti Zvohu. Vsaka strmina se nekje zaključi, tudi ta se je, že sva mimo zgornje postaje sedežnice prišla do vrha. Ustavila sva se pri križu, mojo zadrego s pozabljeno prisrčnico je rešil Borut, na zdravje, seveda. 
Borut
Pripravila sva se na spust, prvi zavoji po smučišču, vedno bolj odločni. Moja lučka je bolj brlela, prijateljeva je zadoščala za oba. Preskok na pobočja nad Tiho dolino, nadaljevanje pod njo proti izhodišču. Že od daleč se ga je videlo, ekran, ki kaže stanje prog, je rdeče odseval v zgornji postaji gondole. 
Tihožitje
Vse zaprto. Nič zato. Midva sva še zadnjič zavila, se ustavila, stopila nekaj korakov do parkirišča. Da je bilo dobro, sva si bila enotna. Predihana sva vedela, da sva nekaj naredila za sebe. Že sva visoko nad lučkami peljala navzdol, domu, topli postelji, naproti.
Vse rdeče

Ni komentarjev:

Objavite komentar