Gladki vrh

S Tomažem nama je danes znova zadišalo Škofjeloško hribovje. Sicer sva si ob dogovarjanju pustila odprto vprašanje točnega cilja. Toda kmalu po tem, ko sva nos avtomobila usmerila proti Železnikom, je bilo jasno, da se bova vzpela na Ratitovec, točneje na njegov Gladki vrh. Je bilo že smiselno, saj Tomaž s tega vrha še ni smučal. 

Razor

Pri lovski koči nad Prtovčem sva kar debelo pogledala, saj so avtomobili kar prihajali in prihajali. Vsekakor zanimiv in priljubljen cilj, pa ne zgolj smučarsko, saj je bilo kar nekaj pohodnikov brez smuči. Midva sva zasopihala po jasnih sledeh predhodnikov, se dvigovala do poti, ki gre proti Razorju. 

Vršički v soncu

Ko sva prišla iz gozda je bila pot vedno bolj trda, mestoma je drselo nazaj, da bi šla vedno povsod naravnost, seveda ni bilo misliti. Mogoče je bil tudi to razlog, da so naju nekateri pešci skorajda dohiteli. Nad Razorjem je bila hoja še bolj zoprna, drselo je, še posebej Tomaž je imel težave. Zato je občasno malo zaostal, pri napredovanju so mu skorajda bolj pomagale roke kot noge. 

Gladki vrh

Sam sem bil, pa ne privoščljivo, tega zaostajanja kar malo vesel. Lahko sem stopil vdih ali dva počasneje, če ti nihče ne diha za ovratnik, se hote ali nehote naprezaš malo manj. Končno sva prišla do ravnine pred kočo, sonce je nežno božalo posamezne bele griče. Zavila sva do vrha, bilo je prav prijetno, večerno sonce sicer ni dajalo posebne toplote, pa je bila že svetloba dobra. 

Pogled na Kosmati vrh

Vrh sva imela za nekaj časa zgolj za sebe. Pripravila sva se, razgledala, ujela pogled ali dva tudi za kasnejšo rabo. In se nato previdno spustila navzdol, na pobočju tik pod vrhom je namreč snega že malo primanjkovalo. Zavila sva pod steno, hitro videla, da je pobočje precej razrito. Pa vendarle je bila smuka solidna, zavoji so si sledili navzdol, sam sem naredil še fotografijo, dve, potem pa lovil Tomaža. 

Koča

Z Razorja sva prečila na pobočja Kosmatega vrha, še nekaj je bilo dobrih zavojev navzdol, do poti. Po njej pa so hitri, kratki zavoji peljali po jasni smeri predhodnikov, vse do zadnjega, tik ob avtu. Vendarle pa se vidi, da toplota hiti v deželo, pomlad prihaja. Še malo in na travnatih pobočjih bodo prijazno kimale pomladne cvetice.

Smuka proti Razorju