Tomaž je kar stalnica, tokrat je prisluhnil mojemu tarnanju, da imam Triangla za kakšen dan dovolj. Ko je še Matej prikimal Soriški planini, je bilo odločeno. Gremo na Dravh. Med prijetnim klepetom smo se po nekaj bentenja nad počasnim mladim voznikom odpeljali do znanega parkirišča, tam nadaljevali z nerganjem, da je do brunarice, kjer naj bi menda morali poravnati parkirnino enostavno predaleč.
 |
| Soriška planina |
Potem pa le zakorakali na sneg. Seveda smo na sankaški progi povedali še nekaj krepkih čez razvajenca, ki sta razbila tišino in zasmradila zrak z motornimi sanmi. Na srečo sta oddrdrala proč, kmalu smo imeli svoj mir. Dvignili smo se pod vršne travnike, potegnili gaz do vrha. Pol ure vzpona seveda ne more biti dovolj.  |
| Očaki |
Da bi hodili ob toliko bližnjih vršičkih še enkrat po svoji sledi, pa tudi ne gre. Gremo na Lajnarja, sem predlagal, od tam se zna odpreti kakšen drugačen pogled. Prijatelja sva se strinjala, a najprej nas je čakal še spust. Smuka je bila presenetljivo dobra, višje v deviškem južnem celcu, nižje po že dokaj zvoženem pobočju.  |
| Pogled z Dravha na Lajnar in Slatnik |
Na uravnavi smo se za nekaj trenutkov ustavili, pa kar hitro zastavili znova navzgor. Da bi prijateljema, ki ju razganja od kondicije, sledil, ni bilo misliti. Zato sem raje izbral meni prilagojen tempo in jima preko sedla pod Dravhom sledil navzgor. Začudeno sem pogledal, ker sta bila očitno že pripravljena za spust.  |
| Dravh |
Da nisem najhitrejši sem vedel, da pa sem tako zelo počasen, se mi ni sanjalo. Sem se žrl, dokler mi nista pojasnila, da gresta še na Slatnik, do sedla pod njim pa kar s psi na smučeh. Rahla neodločnost na začetku, potem pa hitra odločitev. Saj toliko vzpona pa spet ni. Že sem se za njima vzpenjal do najvišje, v belo vato zavite točke.  |
| Megleno morje |
Če smo prej še razmišljali o drugih smereh spusta, sta nas megla in napoke na strmini pod nami prepričale, da bo najbolje, če se spustimo nazaj po smeri prihoda. Tako smo tudi naredili, s sedla odvijugali po smučišču do parkirišča. Kot bi mignil, smo že preizkušali odlično medico, se smejali ob penjenju domačega piva in bili kar tako … enostavno veseli.
 |
| Pod vrhom Slatnika |
Ni komentarjev:
Objavite komentar