Božično novoletni čas. Z njim imam vedno nekakšne težave, prevelika pričakovanja, ki seveda potem nikoli niso uresničena. Če se k temu primeša še nekaj slabe volje, je pa to tako ali tako recept za katastrofo. Toda po slabem začetku se je razpoloženje izboljševalo, dan poprej sem z mamo naredil lep sprehod po Kranju.
 |
| Jutranja Škofja Loka |
Po premiku do Škofje Loke pa sem tam poleg lučk, praznične okrasitve, hote ali ne slišal še nekaj taktov Pop Designa. Od njihovih prvih hitov, Božične noči, do zabavanja ne pretirano velike množice oboževalcev pod odrom s preigravanjem Queenov. Zame je hiter odhod v posteljo pomenil zgodnje zbujanje, stopinje v temnem jutru, še preden je sonce vstalo.  |
| Mali Lubnik |
Šel sem do Podlubnika, zavil čez Soro, vklopil čelko, zagrizel po strmi poti proti grebenu. Vzpenjal sem se še kar hitro, čeprav rekordov zagotovo nisem postavljal. Kje je Rantov hrib, nikoli ne vem, Mali Lubnik pa sem že našel. Ko sem se spuščal proti poti, ki se vzpne do večjega brata, sem ugasnil lučko, zdanilo se je. V kočo nisem stopil, je bila pa že zunaj, pri anteni, živahno.  |
| Ko nebo zardi |
Gledali smo sramežljivo rdečico obzorja, čakali, če nas bo pozdravil pravkar zbujeni dan. Pogled proti vzhodu po nekaj minutah počitka, strnjena oblačnost, sonce, ujeto za njo. Ni imelo smisla čakati, zastavil sem korak navzdol, odvil proti Staremu gradu, tik pred njim so me dosegli sončni žarki. Pokukal sem h graščakom, vrata na strežaj odprta, pa nikogar ni bilo doma.  |
| Stari grad |
Vzpel sem se na sedlo, jo mahal pod Kobilo nazaj v smeri izhodišča. Na robu travnika, tik ob poti, sem začudeno gledal odprtino v tleh. Blatne sledi so kazale, da so skoznjo že lezli, topel zrak, ki se je dvigal iz globin, obetal nadaljevanje. Ni me premamil vhod v pekel, kraški škofjeloški svet, šel sem naprej do gradu, se spustil v Loko, ki se je počasi prebujala. Hitel do izhodišča, silvestrovo je bilo pred vrati.
 |
| Škofjeloški grad |
Ni komentarjev:
Objavite komentar