četrtek, 14. januar 2021

Vetrovni Zvoh

Začelo se ni najbolje. Prebita guma na poti proti izhodišču nama je vzela zgolj nekaj minut, saj jo je Tomaž zamenjal res ekspresno. Nadaljevanje z izjemo nekaj napihanega snega na cesti pred Jezerci ni bilo nič posebnega. Že sva parkirala, vrgla pašni skupnosti, kar je menda njenega, zakorakala v vetrovno popoldne. 
Kriška planina in Kržišče
Prečenje do Kriške planine, nadaljevanje proti Domu na Krvavcu. Seveda po progi, kje pa drugje. Komaj sva dobro zavila okoli vogala, že je zapihalo naravnost proti nama. Le s težavo sva se premikala. Na srečo je veter prihajal v sunkih, ko se je umiril, je bilo prav prijetno. Prečila sva pobočja Krvavca, šle čez Njivice do sedla. 
Pogled v dolino
Na servisni cesti sva videla, kaj dela veter. Zastrugi so bili veliki, na srečo se je dalo ob njih normalno hoditi navzgor. Za Tomaža, ki tekmuje v peresno lahki kategoriji, sem se ob tako močnem vetru kar malo bal, da ga odnese. Še zadnje pobočje, ko se strmina že položi. In mimo zgornje postaje žičnice po grebenu do križa. Skoraj v celoti je pod snegom. 
Kalški greben
Vleklo je tako, da sem komaj ostal na smučeh. Na vrhu ni bilo niti razmišljati, da bi se pripravila za spust, treba je bilo nižje, kjer je pri žičnici vsaj malo zavetja. Seveda je bilo ob moji opremi nekaj bentenja in nekaj smeha. No, nič takšnega, kar dobra šivilja ne zmore popraviti, je strokovno komentiral Tomaž. Seveda. 
Vetrovni Zvoh
Zavoji po pobočjih Zvoha so bili v redu, nekaj napihanega na trdo podlago, zastrugi so se nadaljevali tudi nižje. Prečenje čez Njivice je bilo kot vedno nekako odveč, zavoji pod Krvavcem pa prav uživaški. Za sabo sva puščala edinstveno sled. Tomaž se je čudil, zakaj ne slikam najinih podpisov. Mah, čisto vseh pa tudi nima smisla. 
Pobočja Krvavca
Šibala sva mimo Doma, spust na Kriško planino in nato mukotrpno poganjanje do Jezerc. Kjer se je ob zadnjih sončnih žarkih dalo narediti še nekaj lepih, prav hitrih zavojev. Zaključek pa seveda … ob avtu. Prepihana, toda zadovoljna. Še en dan, ki je bil kar najbolje izkoriščen. Kar lahko še rečem drugega.
Sončni zahod

1 komentar:

  1. A veš da sem se res moral ene 2 x prestopiti, da sem nevtraliziral sunek vetra 😀

    OdgovoriIzbriši