Dobrča

Potem ko ti večer poprej, nato pa še sledeči dan, postrežeta z neprijetnimi novicami, ki te, če si le zadosti občutljiv, napsihirajo, kot pravi prijatelj, se je treba prevetriti. Zluftati, kot bi rekli po domače. Po službi sva se s Tomažem odpeljala v Brezje pri Tržiču, po nekaj kolobocijah (ne najinih) parkirala in se odpravila po znani poti proti Bistriški planini. 

Med vzponom

Kako prijetno se je bilo spominjati vzponov pred tremi leti, Dobrča mi je takrat postala res domača. In spet videti sneg, ki ga je bilo že na izhodišču več kot dovolj. Na prvem ovinku sva sankaško progo zapustila in jo mahnila naravnost navzgor. Prečkala sva cesto višje, nadaljevala proti Bistriški planini. 

Storžič

Sam sem med tem urejal še to in ono. Pa mi je bilo kmalu vseeno, raje sem razmišljal o vdihih, utripih srca, ki so prišli na delovni ritem, kapljicah potu na čelu. O tem, da grem za Tomaža verjetno spet vsaj nekoliko prepočasi. Pa za menoj prijazno ni nič rekel. Brešanska planina je bila za nama, lovila sva sled izven luknjaške, ugotavljala, kje bo najbolje peljati navzdol. 

Večerni pogled

Od ovinka ni šlo več drugače, zgolj ena možnost, seveda naluknjana. Na Lešanski planini so se luknje počasi izgubile, vzpela sva se do sedla, sonce je pošiljalo še zadnjo svetlobo za očaki. Začudil sem se novi poseki, še zadnji metri, vrh. Veter, ki je še na planini mrzlo vlekel, do najvišje točke ni segel. Pa vendarle se mi je med pripravami skorajda zanohtalo. 

Na vrhu

Prvi zavoji, kmalu sem videl, da pomožna očala niso bila najboljša odločitev. Za takšno nepričakovano slabovidnost sem vozil res pogumno. Še lovljenje trenutkov, fotografija ali dve, Tomaž me je moral spet čakati. Zavoji na Lešanski planini so prehajali od pršiča do nekoliko bolj kompaktnega snega na spodnjem robu. 

Zahod

Prepogumnemu je sneg vzel smučo. Slalom med bukvami, vedno se sprašujem, kdo je progo tako odlično pripravil. Nadaljevanje po cesti, pri Brešanski planini je Tomaž vodil po odlični prečki do Brezjanske. Od tam je po sankaški progi letelo kot za stavo, morala sva zgolj paziti, da koga od vzpenjajočih sankačev ne povoziva. 

Podpis

Še zadnji klanec, zavoj pri avtu. Je bilo odlično? Seveda. Pozabil sem na takšne in drugačne novice, pretekle, prihajajoče, enostavno užival v trenutku.