Suho ruševje

Po večernem sankanju na Ljubelju sem se zjutraj zbudil v čudovit, sončen dan. Nikamor se mi ni mudilo, sonce je že osvetlilo pobočja nekdanjega smučišča. Med tednom posebne gneče ni bilo, stopil sem proti Zelenici, hodil zložno, cel dan sem imel za sebe. Hoja po servisni poti, sence dreves, kot bi stopal preko črtne kode. 

Črtna koda

Prave pomadi še ni, zelenje ne sili izpod korenin, posamezne ledene sveče kažejo na nočni mraz. Presenetilo me je, ker je bila koča odprta, prvo srečanje, možakar je sončni vzhod pričakal na Vrtači. Stopal sem proti prečki, melišče je bilo kopno, malo naprej sem preko rjave flike prestopil kar na smučeh.

Pogled preko Zelenice na Vrtačo in Suho ruševje

Zavil sem mimo balvana, se vzpenjal po široki krnici z Vrtačo na eni in grebenom med Palcem ter vršički Na Možeh na drugi strani. Hodilo se je lepo, tudi brez srenačev skoraj ni zdrsavalo. Šel sem po najboljših prehodih, sledeč predhodnikom, do sedelca, od koder na stran sosedov pada tokrat kopen Žleb. 

Balvan in Begunjščica

Potem pa prečil do mesta med Zelenjakom in Vrtačo, kjer tudi običajno zaključimo vzpon. Šele ob prečenju sem opazil, da dejansko nisem sam. Eden se je ravno vzpenjal po vstopnem delu Y-ona, kmalu pa sem opazil v krnici, kako se še po ravnem muči … kolesar. Ja. Točno tako. Sredi zime in po snegu. Sedel sem, naredil nekaj fotografij, predvsem tudi k sosedom. 

Suho Ruševje

Lepo so se videli Ovčji vrh, Vgrizova planina, Kosmatica. Pripravil sem se in odsmučal čudovit vrhnji del, kjer se je pršilo za menoj. Postal sem pri kolesarju, spregovorila sva nekaj besed, potem pa sem peljal naprej navzdol, se držal bolj desno. Na zadnji strmini pred balvanom so se izpod snega že kazale posamezne skale. 

Nad Žlebom

Vendar se je z izbiro pametne linije po ojuženem putru dalo narediti serijo lepih zavojev brez škode za maso smuči. Pod balvanom sem nadaljeval, malo po svoje, malo sledeč predhodnikom, proti Mrzlemu studencu, na uravnavi ustavil in se pripravil na ponovni vzpon. Še na Triangel skočim, potem pa nazaj na Ljubelj, sem se odločil. 

Vrtača in sedlo

Vzpon po poti do zadnje strmine, ki je bila kar trda. Na vrhu ni bilo pretirane gneče, mimo vremenske postaje sem nadaljeval do zahodnega konca grebena. Tudi smučal sem po levi strani, bilo je presneto trdo. Očitno se sneg popoldan ojuži, ponoči zmrzne in posledica je predvsem tresoče, ropotajoče smučanje. 

Ovčji vrh in Kosmatica

Švignil sem mimo koče, lepi zavoji pod Osrednjo grapo, preskok na plaz in hitro smučanje navzdol. Pod kočo Vrtača je sploh dobro letelo, delal sem dolge zavoje, švignil mimo skupine polno obloženih vojakov. Kar prehitro sem bil znova na robu parkirišča. Pa zadovoljen? Vsekakor, bilo je fajn in v glavi sem imel zgolj misel, kdaj bi bilo možno vse skupaj ponoviti.

Na Trianglu