Snega je vedno manj

Sneg veselo pobira, vedno manj ga je. Torej je bilo zadnje flike res treba izkoristiti. Zvečer sem odpeljal do Ljubelja in se po trakovih beline ob vedno bolj kopnem začetnem pobočju nekdanjega smučišča odpravil navzgor. Tudi pogled na okoliške vrhove ni dajal kaj prida boljše slike. Dan se je počasi poslavljal, gneče ni bilo. 

Snega je res vedno manj

Eden je mimo mene švignil na prvi resni strmini, drugega sem zgolj slišal ob vzponu po servisni poti. Tudi tej počasi zmanjkuje snega, a za hojo ga je še ravno dovolj. Toda resnično presenečenje me je čakalo še nekaj višje, malo preden na desni strani pripelje strma proga izpod Triangla. Kakšnih trideset metrov ceste je bilo povsem kopne. 

Ostanki plazovine pod Spodnjim plotom

Ni mi preostalo drugega, kot da snamem smuči in grem ta konec peš. Ko sem se vzpenjal zadnji del do zgornje postaje nekdanje sedežnice, se je stemnilo. Vrtača se je še videla, rahla sled svetlobe na zahodu. Tudi ta je kar hitro bledela. Čeprav je bil ponedeljek, je bila koča odprta, slišali so se glasovi, okna so bila svetla. 

Servisna pot in Šentanc

Ko sem se začel vzpenjati po zadnjem strmem pobočju, je svetlobe zmanjkalo. Skorajda. Toliko se je le še videlo, da je precejšen del pobočja kopen, flike snega so bile komajda še zvezne. Na vrhu strmine ga je za nekaj metrov zmanjkalo, obvoza ni bilo. Bom šel pa po drugi strani, sem se tolažil. A tolažba se je izkazala za jalovo, ko sem stopil na vrh in videl, da je zgornji del levega pobočja povsem kopen. 

Zelenica

Na vrhu sem naredil fotografijo, stopil nižje do smuči in se pripravil na smuko. Do strmega pobočja je šlo kar v redu, potem pa je bilo treba iskati najboljše prehode. Na prvem možnem mestu sem šel povsem desno, zaokrožil po razdrapanem snegu in se mimo koče pognal do plazu. Smuka je bila kar v redu, sem in tja kuclji, večerno trdo, le nižje si se hitro znašel pri kopninah. 

Zadnja sled svetlobe

Na razcepu sem se odločil, da grem pogledati, kakšna je sankaška proga. Po njej se je še dokaj zvezno dalo pripeljati do parkirišča. So bile pa vmes že konkretne kopnine, zato so sanke zvečer ostale v avtodomu. Premigal si se pa le, je rekel Tomaž, ko sva klepetala. Pa čisto prav je imel.

Trije angeli