Kosmatica

Potem ko sem že lep čas v mojem izboru vrhov na K hotel (znova) na Kosmatico, sva se danes zjutraj ujela z Borutom in zapeljala do Bodnarja. Rana ura je očitno tu kar prava izbira, saj se tistih nekaj parkirnih mest hitro zapolni. Midva s tem nisva imela težav, bila sva prva. Snega je še zadosti, vsaj na severni strani. 

Prebujanje

Na smuči sva stopila že po nekaj metrih, šla skozi gozd po utrjeni, mestoma kar trdi poti. Višje sva prišla do tekaške proge, šla malo nad njo, malo po njej v Mlake, tam pa brez težav ujela cesto, ki pelje v smeri Vgrizeve planine. Le na znanem mestu, pri potoku, je bil potreben krajši obvoz, sicer je snega še čez glavo zadosti. 

Lokalna solidarnost

Ovinke sva sekala, sledeč številnim predhodnikom. Na zglajeni pristopni smučini je drselo nazaj. Borut si je, ko se je naveličal zdrsov, nadel srenače, sam sem iskal tiste dele ob poti, kjer so na srenu psi še dobro prijeli. Gledala sva pobočja nad nama, se spraševala, kaj točno vidiva. Nekako nama pogled s te strani ni bil tako domač. 

Vgrizeva planina in vrh Kosmatice

Višje kot sva bila, bolj sva se čudila širokemu snežišču, ki očitno pripelje na mejni greben. Sonce je že osvetlilo strma pobočja Ovčjega vrha, še zadnja strmina in stala sva na robu planine. Sem in tja je bila že kakšna manjša kopnina, vendar bo vrh zanesljivo še nekaj časa zanimiv cilj. Hitro sva bila na najvišji točki, kjer sva seveda nazdravila vzponu. 

Borut in sedlo Vrtača v ozadju

In samoti, saj daleč okoli ni bil očitno še nihče buden. Smučanje z vrha do planine in gozdnega roba je bilo mestoma podobno vožnji v bob stezi, sem in tja pa se je ujel tudi kakšen spodoben zavoj. Borut si je šel pogledati še kočo, pohvalil izdelavo. Smuka po cesti je bila takšna kot vedno. Nekaj naravnost, nekaj zavojev, letelo je kar hitro. 

Smuka čez planino

Tudi nižje, ko sva pripeljala do tekaške steze, je po trdi podlagi letelo. Pogled nazaj proti mejnemu grebenu je dal odgovor kaj je kje, še nekaj več informacij o vzponu do sedla Vrtača pod Svačico pa sva dobila na parkirišču. Kjer se je povsem zakrit smučar s severne strani meja začudil, kako sva lahko tako topla. No, saj se je verjetno ob vzponu tudi on kmalu ogrel.

Na cesti