Schwanberg

Zima še kar vztraja. Vsaj nekoliko višje. Vseeno smo se trije kozli odločili, da danes namesto smuči skočimo na kolo. In naredimo lep krog pri Schwanbergu, upajoč, da bo to lep uvod v pomladno sezono, ne pa naš labodji spev. Zgodnja ura nas ni motila, čez Jezersko smo odvijugali proti Žitari vasi, kjer smo naredili kratek postanek pri cerkvi v središču kraja. 

Sv. Ana in Volbenk

Je bila le cvetna nedelja in takrat se že spodobi, da stopiš na posvečeno zemljo. In danes je bilo takšnih postankov še nekaj. Trenutni navdih je bil kriv, da smo preskočili nazaj na domačo Koroško, se ustavili v Lešah, pri cerkvah sv. Ane in prav tako menda svetega Volbenka. 

Kaj je bilo tega treba?

Lep, razgleden kotiček, na katerega je čez oblačnost na vzhodu pokukalo jutranje sonce. Nadaljevali smo po sledeh Rupnikove linije skozi Dravograd, se ustavili pri cerkvici sv. Janeza Krstnika na Muti in nato v Radljah ob Dravi na Kalvariji pretreseno opazovali kipa, ki ju je neznanec prav pred kratkim grobo poškodoval. 

Kam pa sedaj?

Različni so naši pogledi, toda zakaj prizadeti drugega zaradi lastnega kratkotrajnega užitka, nesmiselne zabave? Dvigali smo se proti sosedom, na kratko ustavili pri razgledni Žoharjevi kapelici, nato pa odhiteli naprej, do Schwanberga, kjer smo skočili vsak na svoje kolo in skozi rezek opoldanski zrak odpeljali po lokalnih cestah. 

A to je zgornja bergla?

Naš načrt je bil dvajset kilometrov, naredili smo jih še deset povrh. Obiskali prijetne vasice, zanimiv gozd, skriti bajer. In seveda pravcati dvorec. Hollenegg. Vaški sejem je lepo popestril dogajanje, nasmehnili smo se domačinom, nato pa odbrzeli navzdol, nazaj proti izhodišču. 

Hollenegg

Pa smo seveda morali najprej raziskati kraj. Farno cerkev, kdo bi si jo na takšen dan upal izpustiti. Mestni trg, pirhe na drevju, velika noč prihaja. In lokalni luna park. Pa se nismo zavrteli na divjih vrtiljakih, je bil že čas, da se počasi poslovimo in odpeljemo. Domu naproti.

Schwanberg