Hajnževo sedlo

Vedno je prijetno, če na samotnih poteh srečaš sorodno dušo. Izmenjaš nekaj besed, o razmerah, načrtih, si zaželiš srečno. Kot je vedno prijetno, če ubiraš pot, po kateri si že hodil. Davno, pred leti, ko številka, ki se zamenja enkrat letno, še ni bila tako visoka. Ko se ni nihče namuznil, če si rekel, da si mlad. In ko je bil ob tebi prijatelj. 

Prvi pogled na bele stene

Sledil sem smučini, sonce je pošiljalo svoje žarke s sporočilom o pomladi, ki počasi prihaja. Prečil plazovine, ostanke grozečega bobnenja izpred tedna in kakšnega dneva za povrh, opazoval svojo senco. Ki se je počasi razblinila, sonce je zašlo, ostala je sramežljiva rdečica na robu večera. 

Proti ostenjem Velikega vrha

Iz gozda sem stopil pod planino Korošico, sledi so se ločile, nadaljeval sem v smeri sedla, prav veliko jih po zadnjem poprhu ni hodilo tu gor. V mraku zahajajočega dneva sem po srečanju na robu stare plazovine stopil na prepišni rob malo pod vrhom sedla. Spustil sem se nekoliko nižje, toliko, da sem ujel trenutek, se dvignil nazaj, višje pod Veliki vrh. 

Sedlo

Veter je kodral misli, premrli prsti so skušali ujeti tipke na ekranu, poslati sporočilo v dolino. Da se ve, da sem tukaj, da je dobro, življenje utripa okoli mene. Prvobitna energija še iz časov pred nami, zbrana na tem posebnem mestu. Smuči so zarezale v trdoto strmega prehoda, zavoji so si sledili po pobočju, ki ga je očistila plazovina, preskočil sem levo od nje. 

Pogled s sedla k sosedom

Nekoliko težji sneg je omogočal izbrane zavoje vse, dokler se svet ni položil. Potem je bila skorja močnejša, vodila je smuči, volja, čvrsta ali ne, ni nič pomagala. Skušal sem delati dolge okljuke, pa je bilo vse skupaj še najbolj podobno prestopanju na ovinkih, lovljenju ravnotežja in upanju, da vse skupaj ne bo šlo prehitro. 

Dan počasi ugaša

Na poti pod planino ni bilo čisto nič bolje, ko sem prečil veliko plazovino, pa je prišel drugi svet. Tu je pomladna toplota naredila svoje delo, zavoji so si sledili, vse do preskokov preko potokov v ravnini pred parkiriščem. Lepo je v teh koncih, prav zagotovo.

Levi in desni