Nad Šitom glava

Velikokrat me daje neodločnost. Bi šel sem, tja, mogoče čisto drugam? Hkrati me določeni cilji na eni strani privlačijo, na drugi strani pa zaradi tega ali onega odbijajo. Tako sem bil ob vriskajočih zapisih o razmerah nad Ljubeljem čisto vesel, ko je smer bolj ali manj določil Tomaž. Dejansko že v sredo, ko je namignil, da ga vleče kvečjemu še na Vršič. 

Oblak nad Vratci

In ga je očitno med vedno hujšim kavčoritisom na noge postavila ideja o Nad Šitom glavi, tudi Šitna glavi poimenovanem vršičku, s katerega še ni smučal. Na Vršiču kakšne gneče na zgodnje sončno popoldne ni bilo. Sem pa z občudovanjem zažvižgal ob pogledu na lepo špuro, ki je očitno vodila v vse možne smeri. 

Nad Šitom glava v soncu

Zasopihal sem navzgor, najprej naravnost, nato seveda sem in tja do razpotja. Malo me je zamikala Mala Mojstrovka, saj sva zadnjič videla, da so ji dnevi šteti. Pa me je Tomaž trenutek kasneje ustavil z vprašanjem … a tja gor potem greva … Seveda je bila dilema hitro razrešena, res sva najin cilj dorekla že prej, prav je bilo, da se načrta drživa. 

Mala Mojstrovka

Obrnil sem in sledil špuri pod grapami Mojstrovk do širokega snežišča pod Nad Šitom glavo. Vedel sem, da prihod na greben levo včasih zahteva izpostavljeno prečenje nad steno do najvišje točke, zato sem se ločil od špure predhodnikov in vlekel svojo sled proti desni strani. 

Ja, veš, tjale bom še šel ...

Tomaž se je najprej čudil, a mi sledil, na koncu prevzel vajeti in potegnil do vrha. Nekaj minut sva uživala na soncu, ugotavljala kam vse se vidi, kje bi se še dalo smučati. Nato pa zavila navzdol. Prvih nekaj metrov pod robom je kopne skale pokrila le tanka plast novega snega. Obema je grdo zaškrtalo. 

Podpisi

Na srečo je bilo nižje boljše, delala sva zavoje v plast južnega snega, za nama je ostajala enakomerna sled. Tomaž je šel malo bolj levo, jaz klasično desno. Čez strmi del sva šla skupaj, spodaj pa tako ali tako ni bilo veliko možnosti za soliranje. Boljše kot popoldne na kavču? Vsekakor!

Uživaško smučanje nad Vršičem