Mala Mojstrovka

Prava pomladanska izbira je ena izmed sester. Leva ali desna, velika ali mala, končno niti ni važno. Obe sta nekaj posebnega, njuna pobočja so po prehodu čez Grebenc seveda prvovrstna smučarska poslastica. Kjer pa je treba biti previden, počakati na primerne razmere, tudi čas dneva je treba vzeti v ozir. 

Plaz

Prečenje velikih plazovin na izteku strmine je vsemu temu pritrjevalo. Kmalu sva ugotovila, da bodo smuči morale pristati na nahrbtniku. Sledila sva stopinjam, te so šle naravnost navzgor, stopnice do nebes. Preden sva zavila proti Grebencu, sva presenečena obstala pri smučarju, ki se je pripravljal za spust. 

Vzpon

Da je sneg najboljši, zakaj bi hodil naprej, tako je trdil, morebiti ima celo prav. Toda midva sva nadaljevala navzgor, pobočja nad znanim sedlom so me pustila odprtih ust. Sredi aprila, snega pa toliko, kot ga že dolgo ni bilo. O poti ni bilo ne duha ne sluha, zgolj stopinje po belem pobočju. 

Proti Mali Mojstrovki

Ko je bilo možno, sva nadela smuči, predhodniki so zavili proti večji sestri, midva sva sledila osamljenemu pohodniku proti manjši. Kmalu sva ga prehitela, Tomaž je sedaj risal minljivo sled, sam sem mu sledil. Sneg se je mlel pod nogami, imel si občutek, da se bolj pomikaš nazaj kot naprej. 

Velika opast na Veliki Mojstrovki

Vrh je bil vedno bližje, končno sva stala skoraj na najvišji točki. Prav na rob namreč ni bilo varno hoditi. Na vrhu velike sestre sva opazovala ogromno opast. Risala sva zavoje, eden poleg drugega, navzdol, prva. Za nama je ostajala minljiva sled, ki jo bo pomladna toplota počasi stopila. Z vožnjo sva nadaljevala proti Grebencu, brez težav prismučala mimo vzpenjajočih do prehoda. 

Podpis

Čudoviti zavoji so se nadaljevali preko osončenih pobočij, kjer se je ojuženi sneg že nekoliko prediral. Vendar zgolj toliko, da je bila smuka še vedno dobra. Prehod čez plazovino, postanek pri avtu, razmišljanje o smislu življenja, poslušanje plazov, ki so začeli grmeti čez steno. Prav lep začetek dneva, sva se strinjala.

Tomaž pod Grebencem