Hoher Sonnblick

Zima se počasi poslavlja, še malo, pa bodo smuči romale v kot. Na njih bodo do naslednjega snega pajki pletli svoje mreže. Toda slovo od zime, ki je navrgla snega, kot že dolgo ne, mora biti takšno, kot je prav. Počakali smo na dan, za katerega smo vedeli, da bo imenu hriba blizu. 

Senčna pobočja

Visoki sončni pogled. Ki je očitno zelo priljubljen cilj, saj smo zjutraj komaj našli prostor, kamor smo prislonili svojega jeklenega konjička. In se nato čudili najprej skorajda kopni cesti, malo višje pa plazovinam, ki so s pobočij levo in desno prinesle vse, kar ni bilo res dobro pritrjeno. 

Na vrhu strmine

Prst, trava, kosi drevja. Vse je ležalo naokoli, opominjalo na moč narave, končnost vsega naokoli, nas samih. Stopali smo mimo Alter Pocherja, najprej po cesti, nato po strmem pobočju. Gneče tu zgoraj ni bilo več, ostali smo sami. Previdno smo napredovali, srenači so grabili v sren, višina se je višala. 

Malica s prijateljema

Na uravnavi smo nadaljevali do sonca, božalo je skalo, ki je bila ravno pravšnja za počitek, kratko malico. Nadaljevanje nad jezercem, ki se bo počasi prebudilo iz zimskega spanja, prihod na ledeniški plato. Neznatna je bila videti skala na drugem koncu, vrh s kočo in vremenskimi vedeževalci. Naš cilj. 

Nad ledeniškim platojem 

Ob robu ledenika smo nadaljevali, sam malo zadaj kot običajno. Si je treba vzeti čas za kakšen trenutek, ga shraniti, pogledati naokoli, vdihniti. Pa nič zato. Na takšen dan niti ni, da bi hitel. Zavoj okoli skale in vzpon na vrh. Z druge strani so prihajali čez sedelce novi in novi smučarji, dan je bilo treba izkoristiti. 

Koča

V koči, za mizo, s pivom pred seboj smo seveda obudili marsikateri spomin. Nato pa zavili navzdol, proti ledeniškemu platoju in čezenj, kar naravnost, sneg je bil odličen, kaj bi se ustavljali. Jezero smo obvozili tokrat po levi strani, preskočili v strmino in po njej nadaljevali s smuko navzdol, do zadnjih jezikov, ostankov plazovin. 

Smuka preko ledenika

Do mesta, tam pri mostu, kjer ni šlo več. Smuči je bilo treba prijeti v roke, pogledati nazaj, si reči ... bilo je odlično. Zadovoljni smo stopali do avtomobila, prijazno poklepetali z domačinoma, nato pa odpeljali ... poletju naproti.

Pod strmino