Tourennacht #7

Corona časi so mimo. To je dejstvo. Nič več ni treba biti pozoren na različne omejitve, zapovedi, prepovedi. Zato je bilo čisto prav, da se je letos izvedel že tradicionalno geolovski dogodek, povezan z vzponom do vrha trosedežnice smučišča Tromeja. 3ländereck. Seveda v sosednji Avstriji, nad Podkloštrom, Sovčami. 

Sovče

Po tem, ko smo štirje mušketirji z nekaj obveznimi postanki okoli pol petih priplužili na parkirišče, nas je prišel pozdraviti Günter, ki je s to tradicijo sploh začel. Tokrat se nam zaradi poškodbe hrbta ni mogel pridružiti pri vzponu, nekaj spodbudnih besed pa je že dobro delo. Odšli smo do roba snega, točno ob petih sem začel hoditi navzgor. 

Jani in Grega

Kmalu sem ujel Grega in Janija, jima malo delal družbo, potem pa sem zašibal naprej, prišel do Romana. Skupaj sva ob klepetu vzpenjala po smučišču skoraj do vrha. Hodila sva zložno, koga prehitela, kdo je prehitel tudi naju. Počasi se je stemnilo, tik pod vrhom je Romana začelo boleti koleno, zato je upočasnil. 

Na robu večera

Meni je pomignil in potegnil sem naprej. Se ustavil na zavoju, naredil fotografijo doline daleč spodaj. Stopil še nekaj korakov do restavracije, pred katero se je dogajalo, nekateri smo prihajali, drugi že odrivali po progi navzdol. Pred stavbo je gorel vrtni ogenj, stopil sem do mesta, kjer ni bilo gneče, pripravil smuči za spust. 

Roman

Roman je prišel hitro za menoj, skupaj sva odšla v restavracijo, do Andreasa, ki je že čakal na stalnem mestu zadaj levo. Že nekaj časa se nisva videla v živo, zato je bilo srečanje še toliko bolj prisrčno. Počasi so se nakapali vsi udeleženci, podali svoj podpis v posebni zvezek, se pogovorili o tem in onem. 

Dolina

Kot vedno je bilo prijetno, nasmejano. Ko je ura zlezla preko osme, smo vzeli svoje stvari, odšli na rob noči, pripravili vse potrebno za spust. Z Romanom sva se pognala navzdol prva, lučke so osvetljevale smučarsko progo, kot običajno. Sam sem smučal hitro, delal zavoje, vsake toliko počakal, da je Roman pripeljal za menoj. 

Na vrhu

Malo dlje sem se ustavil tam, kjer sta skrita nova škatlica, vpisni list. Nas vpisal, potem pa sva znova skupaj z Romanom odpeljala še nekaj zavojev do roba snega. Počasi so se nakapali še ostali, ob pivu smo pred vožnjo proti domu naredili hitro analizo današnjega dogodka. Ja, dobro je bilo. Naslednje leto pa spet?

Avstrijski del udeležencev