Nightshift

Nočna izmena. Kaj pa drugega. Tudi tokrat so bili moji klici naokoli brez uspeha, še največ upanja mi je dal Borut, pa tudi njemu se na koncu ni izšlo. Preveč vsega. Tako sem se sam odpeljal na Ljubelj, na zgornjem parkirišču kakšne posebne gneče ni bilo. Kar običajno ni dobro, saj potem ne veš, kam bi se dal. 

Izhodišče

Najprej sem si zamislil eno mesto, pa potem ugotovil, da bo drugje boljše. Nekaj lopatanja in končno sem bil zadovoljen. Spregovoril sem še nekaj besed s tistim, ki je ravno pripeljal navzdol, prižgal lučko in stopil v noč. Že po nekaj korakih sem ugotovil, da je ne potrebujem, skorajda polna luna, ki se je kazala med oblaki, je dajala dosti svečave, da sem dobro videl. 

Luna

Vzpenjal sem se sam, sem in tja je kdo pripeljal navzdol. Običajno sem na vrhu plazu opazil lučko, nekaj trenutkov zatem se je pokazala še druga, včasih tretja. Vijugale so navzdol, švignile mimo mene proti parkirišču. Na razcepu sem zavil proti servisni poti, sledi so kazale, da očitno še vedno vsi hodijo tu gor. 

Pod Šentancem

Kar vsekakor vsaj popoldan ni bilo najbolj varno, dvoje novih plazovin, ki sta se pripeljali izpod Spodnjega plota, je že kazalo tako. V pospešenem koraku sem švignil mimo, varno prišel pod Šentanca, nadaljeval do koče, ki je bila v petek zvečer odprta. Luč in glasovi so motili nočni mir. Nisem se ustavljal, šel sem naprej, nekoliko počasneje kot dan prej prišel do najvišje točke. 

Zelenica

Malo je vleklo, zato sem se hitro pripravil za spust, prvi zavoji, lučka je dobro svetila. Do Zelenice je bilo še vedno nekoliko bolj trdo, naprej pa čista poezija. Drvel sem vse do parkirišča, kamor sem prišel tik za skupino Avstrijcev, ki je bila prej najverjetneje v koči. Še preden sem uspel stopiti v avtodom, so že naredili štalo. 

Pogled z vrha k sosedom

Prepotenten možakar, audi s štirikolesnim pogonom, poskus vožnje po smučišču se je končal že po treh metrih, ko je povsem nasedel. S pomočjo lopat, nalomljenih vej, štirih mladcev in verige za kolesa, povezave do drugega avtomobila, smo ga na koncu uspeli izvleči. Sledi neumnosti pa so verjetno vidne še sedaj. Ja, človeška neumnost res nima meja.

Človeška neumnost ...