Oj, Triangel, moj dom ...

Sam sem imel neke druge zamisli, saj po štirih dneh nad Ljubeljem, bolj ali manj tudi na istem hribu, za Triangel nekako nisem več našel motivacije. Vendar pa me je Tomaž hitro postavil na trdna tla. Izkušnje iz smukov konec tedna so kazale, da je povsod bolj ali manj skorja, smučanje tako kvečjemu pogojno užitno. 

Pogled proti Košuti

Še nekaj cincanja in na koncu njegova jasna odločitev. Ob običajni uri pri meni, Triangel. Seveda sem zgolj salutiral in kot v kakšnem ameriškem filmu zavpil na ves glas »yes, sir«. Potem pa že razmišljal, kako bi lahko z malo spremembo predelal znano planinsko pesem v Oj, Triangel, moj dom, kako si krasan, kako me izvabljaš iz nizkih ravan. 

Še malo, pa bova pri soncu ...

Nekaj minut sem sicer zamudil, pa pretirano slabe volje zaradi tega ni bilo. Malo čez pol četrto sva že stopila na sneg, pobočje proti koči Vrtača je bilo še vedno povsem polikano. Na razcepu je Tomaž pokazal na servisno pot, prepričano zatrdil, da se je tako ali tako splazilo, kar se je imelo, povrh pa že prijemlje večerni mraz. 

Tik pod vrhom

Petkova plazovina je bila še vedno preko ceste, po levem robu je bil že dobro uhojen obvoz. Ustavila sva se vsake toliko le, da sem naredil fotografijo ali dve, ob tem nama je pogled uhajal proti Šentancu in grapam Begunjščice. Tomaž je bil kar malo razočaran, saj je presodil, da jih večina ni ravno najbolje zalitih za lagoden vzpon. 

Sonce in megle

Meni je bilo vseeno, tako ali tako so se mi za prihodnje dni kazali čisto drugi načrti. Kar sva zaradi zamude kasnila, sva s hitro hojo pridobila. Hodila sva manj kot uro, v vršnem delu ujela nekaj sonca, skoraj skupaj stopila do vremenske postaje. Na sončni zahod seveda nisva čakala. Ko sva bila pripravljena, sva zdrvela navzdol. 

Begunjščica

Tokrat je bilo po dolgem času prvič, da je Tomaž ostal nekoliko zadaj. Kar dobro se mi je zdelo. Pa saj sem za seboj imel štiri dni treninga na teh strminah. Drvel sem čez plaz, pri Vrtači počakal, skupaj sva odvijugala po bolj položnem delu pred iztekom, zadnji zavoj je bil tako ali tako skoraj čisto pri avtu. Ja, Triangel, moj dom …

Tomaž prihaja ...