Tiča gledat ...

Kdaj naj bom pri Tomažu, je bilo hitro dogovorjeno. Stavek ali dva več sta bila potrebna ob razmisleku kam. Navrgel sem nekaj idej, pa je bilo hitro jasno, da je nekje preveč senčno, drugje sva bila že vse prevečkrat, torej … »ti si želiš tiča gledat, al kako« je dejansko zapečatil odločitev. Dodatek, da se bova še malo pomartinčkala na vrhu, je bil čisto na mestu. 

V grabnu Črnega potoka

Parkirišče v Savskih jamah je bilo skorajda prazno, zato se nisva preveč ozirala na listek, da je namenjeno (po novem) predvsem sankačem. Hitela sva po dolini Črnega potoka, sprva seveda po sankališču, nato naprej v smeri Markljevega rovta. Pred planino je nekdo zaprl ograjo, le ozek prehod je omogočal vstop. 

Markljev rovt

Snega je še zadosti, ga pa od planine, kjer naju je obsijalo poznopopoldansko sonce, vidno pobira. Srečala nisva prav nikogar, ta del naših hribov je bil danes zapuščen. Šele potem, ko sva preko širokega pobočja, sledeč pristopni smučini, malo nenavadno naokoli prišla do najvišje točke, sva na drugi strani opazila nekoga, ki se je vzpenjal. 

Pobočja Ptičjega vrha

Poleg dveh psov na smučeh je imel še enega, ki je stopal poleg. Verjetno za rezervo. Čudila sva se, od kod je prišel. Bi ga kar rada vprašala, vendar se nama ni dalo čakati. Želje po martinčkanju ni bilo, sonce je že izgubljalo svojo moč, pihalo je, nič kaj primerni pogoji za posedanje. Pohitela sva s pripravami, zapeljala prečno navzdol, v smeri sedla Kočna. 

Struška

Zavoji v južnem snegu so bili kar solidni, le kakšnih kamnitih min sva se malo bala. Kljub pazljivosti si hitro lahko potegnil po skali, skriti pod nekaj centimetri snega. Še nekaj solidnih zavojev skozi gozd do planine, potem pa po precej trdi podlagi do grabna Črnega potoka in ob njem, s kakšnim zavojem, do sankaške proge in izhodišča. 

Maneken na vrhu ...

Tam je bilo sedaj kar nekaj avtomobilov, pa se ni nihče obregnil ob naju. Ko nisva bila ravno sankača, tiste prave sorte. Še domačin, ki je na robu parkirišča nakladal gnoj se ni oziral na nikogar. Resno se je odpeljal, niti odzdravil ni. Mogoče mu je bilo malo nerodno. Mirno sva se preoblekla, spila požirek limon'c in pivo, potem pa odpeljala v večer.

... in med smuko.