Veliki vrh

Ko človek stoji v dolini in gleda proti vršacem nad seboj, se počuti tako majhnega, nebogljenega. In vrhovi nad njim res … veliki. Verjetno je bil tudi to eden od razlogov, da ima taka množica vrhov v Sloveniji prav to ime. Veliki vrh nad Jezerskim je dejansko začetek SZ grebena Kokrške Kočne, vendarle pa kot čudovit razglednik prav zanimiv in skorajda vsakomur dostopen cilj. 

Veliki vrh in luna

In ob razmisleku, kam greva, se je ob kopici že obiskanih kucljev izbrana smer pokazala kot pravilna odločitev. Lepo jutro naju je pospremilo proti nekdanjemu smučišču, kjer so se mirno pasli konji. Luna naju je pozdravljala nad najinim vrhom, presekala sva daljši ovinek po gozdnih vlakah in na odcepu z leseno tablico zavila navzgor. 

Storžič

Markacije so sedaj kazale pravo smer, zaiti skorajda ni bilo več mogoče. Pa nama je vendarle skoraj uspelo, v zadnjem trenutku sva opazila slabo vidno sled, ki se je vijugala skozi travo. Na grebenu se je pokazal Storžič, s te strani je nanj vedno zanimiv pogled. Zavila sva levo, nadaljeval sprva strmo navzgor. 

Kočna

Do ruševja, izsekane poti po grebenu, vrha, ki je takšen, kot se zagre. Razgleden daleč in naprej, na vse strani je vredno pogledati. Časa sva imela zadosti, sedla sva ob skrinjico z vpisno knjigo, uživala v samoti. Greben proti Kočni je bil videti ves razbit, pa vendarle veličasten in nedostopen. 

Živa na vrhu

Da je vrh pravi zaklad sva se strinjala še med hojo navzdol, ko sva ugotovila, da pot ni tako zelo neznana. Samoto sva torej lahko pripisala bolj zgodnji uri kot čemu drugemu. Med spustom je bil čas za izmenjavo misli, prav prijetno je bilo. 

Pogled proti dolini

Okljuke gorske poti, samotna koča, cesta. Navzdol nisva iskala bližnjic, šla sva proti konjem, velikim belim cvetovom na katerih so pozirali metulji. Izhodišču. Zadovoljna nad doživetjem, dnevom, lepoto skupaj preživetega časa.

Beli cvet