Gradež

V ITALIJO – 13. 8. 2020 – Končno je Ajda našla čas. Dekleti sta tako zasedeni, da je to že pravi praznik. Popoldan sva se odpeljala proti Primorski, odločitev je bila morje. Pri Sežani sva kar malo s strahom zapeljala proti meji, saj je Italija dan poprej sprejela ukrepe proti tistim, ki prihajajo s Hrvaške. 

Večer ob obali

No, štirje policisti na drugi strani meje so naju zgolj gledali, ki sva peljala mimo in nadaljevala proti avtocesti in Tržiču (Monfalcone). Tam sva odvila v smeri Gradeža (Grado) in brez težav pripeljala do parkirišča. Zasedla sva prazno mesto tik ob parkomatu in vodi, plačal sem parkirnino za en dan in se ob tem čudil netočni uri, nato pa sva se z Ajdo po ogledu filma pred spancem še sprehodila do obale in nazaj. 

Tihi stražarji

GRADEŽ – 14. 8. 2020 – Zjutraj sva se z Ajdo po zajtrku odpravila proti centru Gradeža. Po nekaj korakih ob obali sva ugotovila, da je skoraj dva kilometra obale dostopne zgolj za tiste, ki plačajo vstopnino. Seveda sva ta del zgolj obšla, prišla do promenade in se sprehodila po ozkih ulicah skozi center mesta. 

Promenada

Ura je bila res zgodnja, zato se je mesto komajda pripravljalo na nov dan. Mimo nekaj cerkva, ostankov davnine, mandrača, sva prispela do izhodišča ladjice za Barbano. Kupila sva karte, ljudje so se počasi nabirali, čakala sva, da bo ura odhoda. Dobila sva sedeže na vrhu, odpluli smo po kanalu. Italijanski družini pred nama sta imeli svojo zabavo, v časih virusa in po spomladanskem izbruhu, ki je pretresel Italijo, sva jih kar malo po strani pogledovala. 

Gradež

Po pristanku sva šla po otoku, si pogledala kapelo v gozdu, šla mimo bazenčka z želvami do obale, kjer sva malo sedla in ugotavljala, kdaj odpelje ladjica nazaj. Stopila sva v cerkev in se še med mašo sprehodila skoznjo, se šla posloviti do želv, na obali počakala na ladjico. Nazaj grede gneče ni bilo, kar nama je bilo čisto všeč. 

Na otoku Barbana

Plovba je minila hitro, po pristanku sva se odpravila proti avtodomu. Dan je bil vroč, greva do morja je odločila Ajda. Brodila sva po vodi dokler nisva prišla do takšne globine, da je lahko zaplavala. Vsaj nekaj osvežitve pa je bilo. Po reševanju zapletov s polnjenjem računalnika sva jo znova mahnila proti mestu. 

Počitek na obali

Tam sva poiskala Veveričko, picerijo, ki sem jo že poznal. Naročila sva pici, vreme pa se je med čakanjem na hrano slabšalo. Začelo je pihati, natakarica in kuhar sta hodila pogledovat, kaj se dogaja, spraševala, če greva v notranjost lokala. Pa sva vztrajal, veter je pometal ulice, vendar sva uspela pojesti do konca. Upala sva zgolj, da do avtodoma prideva suha. 

Plovba nazaj proti celini

Obalna pot je bila sedaj že odprta, zato sva stopajoč mimo številnih dežnikov in ležalnikov pogledovala v črno nebo. A je na koncu padlo le nekaj kapelj, hujšega ni bilo in do avtodoma sva prišla suha. Večerilo se je že, pogledala sva film, nato pa je Ajda predlagala še krajši sprehod. Prišla sva zgolj do obale, nato pa pred številnimi komarji povsem popikana zbežala nazaj v avtodom. 

Temni oblaki

GRADEŽ IN ODHOD DOMOV – 15. 8. 2020 – Zjutraj nisva prav dolgo poležavala, vendarle pa sva se zaradi bolj kislega vremena proti Gradežu odpravila šele sredi dopoldneva. Nisva imela namena znova raziskovati njegovih ozkih ulic, temveč naju je pritegnila plaža, ki sva jo opazila prejšnji dan. 

Obala pri Gradežu

Videti je bilo, da je tam voda kmalu dovolj globoka za plavanje. Svoje mesto sva našla na začetku dolgega pomola, najprej je v vodo odšla in zaplavala Ajda. Za njo sem šel plavati tudi sam, skozi motno vodo sem križaril do kipa dveh delfinčkov, obrnil in se vrnil k Ajdi. Nisva imela namena poležavati na plaži, zato sva počakala zgolj toliko, da sva se posušila, potem pa odšla nazaj do avtodoma. 

Pomol

Ajda se je odločila, da kuhala ne bova, zato sva zgolj še pripravila vse za odhod in odpeljala v smeri Ogleja. Na drugi strani lagune sem parkiral ob cesti in odšla sva do zaklada, katerega koordinate sem pridobil dan poprej. Brez težav sva našla ptičjo hiško, se vrnila do avtodoma in peljala skozi Oglej proti Tržiču in meji. Tam posebnosti ni bilo, zgolj zamah z roko in že sva nadaljevala po domači avtocesti proti domu. 

Plavanje