Mesec je šel h koncu, službene ure so se iz tega in onega razloga nabirale preko meje, kjer jih brez milosti odrežejo. Treba je bilo najti način, kako jih pokoristiti, ob tem pa dodaten prosti čas še lepo povezati v neko zgodbo. Ker sem bil pri tem razmišljanju sam, ni čudno, da mi je misel hitro spet odneslo na Pot.
 |
Koseški bajer |
Nekaterim neizmerno dolgočasna, meni pa tako ob družbi, ko se misli izmenjujejo, prepletajo, iskrijo, iščejo vedno nove pomene kot v samoti, ko imam čas premlevati vse tisto, kar sicer ne pride na vrsto, ne le izziv, temveč nekakšna pomiritev. Torej je bilo odločeno, smer seveda nasprotna od tiste zadnjič.  |
Pot |
Le malo kasneje sem šel, saj so me že na poti iz službe bežna nenačrtovana srečanja zapeljala v postanek. Napoved je bila v redu, čeprav so bili sivi vodonosniki nad Ljubljano videti strašljivo. A bo že, sem se tolažil, nekaj kapelj mi ne bo škodilo. Deset minut čez eno sem odtisnil ob Dunajski cesti prvi virtualni žig, stopil proti zahodu.  |
Mali Graben |
O poti do Koseškega bajerja tako ni smiselno izgubljati besed, hoja po urbanem predelu Bežigrada, nato Šiške, Kosez ni presežek. Nadaljevanje ob gozdu in čez travnike je veliko bolj prijetno, danes celo srečanj skoraj ni bilo. Sem in tja kakšen sprehajalec štirinožnega družinskega člana, sicer pa mir in tišina.  |
Črni hrib |
Hitro sem bil čez Grbo, odšteval kilometre proti Dolgemu mostu, zavil čez Tržaško cesto in ob Malem grabnu šibal do Murgel, naprej proti Livadi. Koraki so si sledili, misli bežale na vse strani kot jata zbeganih kokošk, že sem tam na robu Rudnika zagrizel v breg. Vedno bolj temno je bilo, po treh urah hoje sem na Črnem hribu naredil krajši postanek, a vendarle najdaljši danes.  |
Prihod v Fužine |
Spuščal sem se proti Fužinam, ko sem stopal čez Ljubljanico, je bilo že temno. Zavoji po obrobju Most, hoja ob vojašnici v smeri BTC, na drugi strani mimo blokov proti Žalam, Stožicam, izhodišču. Saj ni več kaj veliko povedati. Do prve virtualne točke sem prišel po petih urah, do minute natančno. S tem sem končal še en krog, še eno pot. K sebi.
 |
Pri Žalah |
Ni komentarjev:
Objavite komentar