nedelja, 24. november 2024

Planinsko polje

Dan se je začel zgodaj. Prvič sem se zbudil okoli treh, znova zaspal šele ob reševanju sudokuja. Zanimivo, da me ta skoraj vedno lepo uspava. Naslednjič me je zbudila budilka, skočil sem pokonci, pripravil vse potrebno za pohod po Planinskem polju. Prižgal sem lučko, posvetil ven, čisti mir in tišina. 
Na robu jutra
Celo osel, ki se je v ogradi nedaleč stran od dvorca Hošperk zvečer oglašal tako, da so šle kocine pokonci, je bil tiho. Stopil sem proti glavni cesti, prečkal Unico, stopal mimo speče Planine. Vendar se je tam za Starim gradom že kazala sled prebujajočega dneva. Ko sem prisopihal v Laze, sem lahko mirno ugasnil čelno svetilko, se povzpel na Jakovški hrib z novim razglednim stolpom. 
Žareče
Le nekaj stopnic do razgledne ploščadi, a je ravno prav visoko, da se lepo vidi naokoli. V Jakovici sem pri svetem Mihaelu zavil na pašnik in do kapele Matere božje, nadaljeval čez strugo Unice, danes sta bili tam le dve večji luži. Pred časom sva z Ano tu obrnila, saj je bila cesta pod vodo, suhih nog se ni dalo naprej. 
Razgledni stolp
Čez travnike sem prišel do Putickovih štirn, dveh obzidanih in prekritih katavatronov ali ponorov Unice. Menda je vseh skupaj okoli 150. Dvignil sem se nad steno in stopal čez kraški svet, mimo podzemnih jam, žvižgajoč, zaradi medvedov, ki tu niso redkost. Malo po stezi, nekoliko po gozdnih poteh, sem prišel na travnik, njegov razgledni rob. 
Sončni vzhod
Tu nekje naj bi bil po starih legendah v jami skrit zaklad v Kališah. Nisem iskal, zato seveda tudi ne našel ne jame ne zaklada. Razgledni stolp, ki je v slabem stanju in brez dostopnih stopnic, pa bi težko spregledal. Nazaj sem šel po Jakobovi poti, rumene puščice so jasno kazale, kje bo prav. Naokoli, navzdol, že sem bil spet pri lužah pod Jakovico. 
Travniki v Kališah
Stopal sem skozi Laze, v Planini zavil proti Unici, malo naprej odkorakal do razgledišča na vrhu sten Planinske jame. Proti izhodišču sem se vračal mimo Malnov, kjer so bili ob izviru Malenščice nekoč mlin, žaga in še kaj. Danes na tisti čas spominjajo le z bršljanom obrasle ruševine. Še nekaj minut, korakov in bil sem na izhodišču lepega jutranjega kroga.
Malenščica

Ni komentarjev:

Objavite komentar