Primož

Vedel sem, da bo po nižinah megla. Ne le, da so tako napovedovali vremenski guruji domačih logov. Tudi zgled preteklih dni ni dopuščal nobenih dvomov. Jesen je takšna, kaj se more. In res. Med tem, ko je bilo zvečer, ko sem korakal iz Kamniške Bistrice nazaj do Calcita, še jasno, nad menoj pa je svetila luna, je bil pogled skozi okno zjutraj precej bolj klavrn. 

Kapelica ob poti

Belina vse naokoli, komaj, da se je videlo do prvih hiš. Torej je treba višje, do jasnine, mogoče celo sonca, če bo že prilezlo iz postelje. Ko sem zakorakal čez cesto do izhodišča, skorajda nisem mogel verjeti svojim očem. Parkirišče ob cesti je bilo polno avtomobilov, tudi višje bi težko našel kakšno mesto. 

Sveti Primož

Saj vem, da je sveti Primož priljubljen cilj. A da jih toliko že v temi hodi navzgor, to pa je bilo presenečenje. In prva pohodnica mi je le malo naprej prišla nasproti. Četrt čez šest, še v čisti temi. Zagnanost pa takšna. Sam sem nadaljeval do prvega levega ovinka, ubral bližnjico naravnost navzgor, presenetil črno mačko, ki je prav sredi poti čakala na miško. 

Jutranja zarja

Kljub prijaznim besedam ji nisem vzbudil zaupanja, umikala se je po stezi vse do ceste, kjer jo je hitro podurhala stran. No, saj končno nič čudnega. Če en tak stari dedec skorajda sredi noči lomasti tu mimo. Kdo se ne bi ustrašil? Vedno več ljudi mi je prihajalo nasproti, tudi starejših gospa. Res so v teh kamniških koncih malo posebni, sem sam pri sebi kar malo zavijal z očmi. 

Zaliv meglenega morja

Končno sem prilezel iz megle, po tri četrt ure odložil stvari ob cerkvenem zidu. Pod menoj je bilo megleno morje, nežna sled rdečice na robu obzorja, tam na vzhodu. Čakal sem petnajst minut, glede na napovedi bi sonce moralo že vstati. In pogled na Krvavec na drugi strani doline Kamniške Bistrice je kazal, da očitno že je. 

Otok

A gričevje sončnih žarkov ni pustilo preko. Ob sedmih sem imel čakanja zadosti, stopil sem navzdol. Ko sem čez deset minut še zadnjič zagledal cerkvici na drugem bregu, je bilo jasno, da sonca še ni na spregled. Kaj se more, če ni, še hudič ne vzame. Korakal sem naprej, navzdol, proti izhodišču, v meglo.

Med vračanjem