Zima, zima je prišla, prišla. Bi si lahko popeval nad Ljubeljem. Že ob parkirišču je bilo na travi nekaj pomrznjene beline, višje pa se je snežna odeja le debelila. Seveda je ni bilo niti približno zadosti za smuko, pa vendarle dovolj, da sem bil na meglen in oblačen dan deležen pravega zimskega objema.
 |
| Jutro nad Ljubeljem |
Čeprav nisem bil pretirano zgoden, gneče ni bilo. Hodil sem bolj ali manj sam, razmišljal o tem, kako bo šlo proti Suhemu ruševju. Od Zelenice je bila hoja do odcepa pod balvanom shojena, vendar so vsi predhodniki stopali naprej, verjetno je bil njihov cilj Vrtača. Suho ruševje je bilo še popolnoma deviško, prvi sem vlekel gaz, puščal korake v kakšnih desetih centimetrih suhega snega.  |
| Snežna čipka |
Poti ni bilo težko slediti, le na mestu ali dveh sem za nekaj korakov zašel. Sneg je zasul prečko čez melišče pod stenami Palca, sedaj je bila vsekakor bolj udobna za hojo. Nad Žlebom sem zavil proti Palcu, hodil do grape. Tu sem bil zadnjič pred mnogimi leti, zato mi ni bilo jasno, ali je treba navzgor proti vršnim stenam ali čez sitno grapo naprej.  |
| Nad balvanom |
Zemljevid je odgovoril na vprašanje, naredil sem nekaj korakov, potem pa obrnil. Na kamenju pod snegom je bil žled, ob zdrsu na strmih travah bi mi palice prav malo pomagale, odneslo bi me po grapi, v lijak nekaj nižje, zaključek bi bil po padcu čez razdrapane stene na melišču. Brez veze, bodo že boljše in lepše priložnosti.  |
| Suho ruševje |
V dolini so vendarle ljudje, ki me čakajo, h katerim bi se rad vrnil. Stopil sem do vrha Žleba, potem pa sledeč svojim, deloma že zasutim stopinjam, hodil nazaj. Belina, veter, v roke me je kljub tankim rokavicam zeblo. Do razcepa pod balvanom nisem srečal nikogar, danes je bilo Suho ruševje očitno zgolj moj konec.  |
| Žleb |
Je bila pa pot proti Vrtači še precej bolj shojena. Nad Zelenico sem cincal le za trenutek, potem pa stopil nad smreko proti Trianglu. Večini je bil danes to glavni cilj, nekateri so odhajali, z možakom, ki me je malo pod vrhom prehitel, sva izmenjala nekaj besed. On je tekel še na Spodnji plot, sam sem jo ubral navzdol po desni strani.  |
| Pogled na Može s Triangla |
Zaradi snega med suhimi travami sem šel lahko kar naravnost. Brez težav in večjih ovir. Pod strmino je večja skupina sopihala navzgor. Hvala komur koli že, da jih nisem srečal na vrhu. Hitro sem švignil mimo, se po gozdni poti pod Spodnjim plotom spuščal do Ljubelja. Lep začetek zime, sem si kar malo zadovoljno brundal v brado.
 |
| Jesen prehaja v zimo |
Ni komentarjev:
Objavite komentar