Sedmič ...

Nekaj snega v prejšnjih dneh je dalo pravo podlago na že kopna pobočja. Torej je bilo treba na pot, da se prediham, najdem zadosti snega za zavijanje navzdol, predvsem pa, da uživam v samoti in svojih mislih. In kako prav sem imel, da bo večer samoten. Že na Ljubelju ni bilo pretirane gneče, ko sem stopil na pot, pa me je objela samota. 

Skoraj kopna pobočja

Zgolj en smučar je pripeljal mimo mene, dva sta se spuščala v varni razdalji. Sicer pa nikogar, nobene žive duše. Ujel sem ritem, hodil proti koči Vrtača, pa že prej zavil na servisno pot. Pobočja pod Plotom so bila še vedno kopna, torej me nima kaj skrbeti. Na robu Šentanskega plazu sem sicer kar malo z otožnostjo pogledal njegova pobočja. 

Šentanc

Vendar sem bil pozen, sam, predvsem pa nekam čudno utrujen. Noge so bile težke, danes očitno ni bil dan, ko bi kar tekel proti vrhu. Koča na Zelenici je samevala, napotil sem se po pobočju proti vrhu Triangla. Letos že sedmič, če sem si le prav zapomnil. Pa kaj. Saj važno je, da greš. 

Proti Trianglu

Da pustiš, da te malo objame samota, pogled odtava do bližnjih skal, daljnih krajev. Za obzorjem, tam na zahodu, je rdečica postajala najprej vedno bolj izrazita, nato pa je počasi začela bledeti. Vzpel sem se čez zadnje pobočje, zavil proti vrhu, še nekaj korakov in že sem stal na najvišji točki. 

Rdečica

Vrtel sem se okoli svoje osi, gledal, se čudil, kot bi videl prvič. Nato pa le pripravil opremo in odpeljal navzdol. Vršni del je bil odličen, pobočja nad kočo pa pričakovano pravi rodeo. Razrita podlaga je na robu noči pomrznila, zavoji so bili težki, nerodni. Prečil sem nad kočo, v senci gozda prižgal lučko, svečave za smuko ni bilo več zadosti. 

Na robu noči

Preskok na plaz, sneg proti koči Vrtača je bil dober, odtehtal je trud vzpona. Pod kočo je le še lučka osvetljevala sneg pred menoj. Neroden zavoj, že sem bil na tleh. Nič zato. Hitro sem se pobral, vozil navzdol, iz snega so gledale skale, upal sem, da jih ne povozim preveč. 

Begunjščica

Kajti zagledal sem jih običajno šele takrat, ko je bilo že prepozno. Smuka se je iztekla pri avtomobilu, kot je prav in kot se zagre. Čas je bil za odhod domov. Luna je že vzšla, svetila tam nad grebenom Velikega vrha.

Na vrhu