Kok in Lepi vršič

Danes, ko se mi je pridružil še Robert, sva se po nekaj cincanja odločila za Lepi vršič. Toda na koncu se je vse obrnilo (vsaj) malce drugače. Najprej je ponoči zapadlo nekaj centimetrov snega, ki pa so ga vestni cestni delavci hitro porinili vstran, tudi cesta nad Ukvami je imela le rahel poprh, na katerem pa so kolesa prav nesramno zdrsavala. 

Robert med vzponom

Pa ni bilo hudega, parkirišče je bilo ob takšnem vremenu in zgodnji uri prazno, že sva se podala med naletavanjem snežink navzgor. Okoli naju je bila prava zimska pravljica, bele snežinke, bogato obložene smreke, špuro sva po nekaj centimetrih novega snega na prevoženo podlago naredila kar sama. 

Pogled navzdol

Toda bližje kot sva bila sedlu, slabše je bilo. Veter, megla, videlo se dejansko ni nič. Niti kaj je zgoraj, spodaj, sama belina. Pogled na zemljevid na telefonu je sicer lepo povedal točno lokacijo. Toda kaj, ko sem ugotovil, da sem očitno prišel že nad sedlo, na pot proti Koku ali Kovku, odvisno kako prevajaš Monte Cocco. 

No Summit Cross

Telefon sem prepričan, da mi je sedaj vse jasno, vtaknil v žep in smelo zakorakal proti Lepemu vršiču. Kakšna zmota! Dejansko sem šel samo naokoli in pristal na ... pa naj bo Koku. Prava komedija zmešnjav. Robert, ki je nekoliko zaostal, je po moji sledi in na koncu malo po svoje sedlo našel in zgolj sporočil, da smuča navzdol. 

Spihani vrh Koka

Sam razen križa pod vrhom nisem videl ničesar in ko sem se vrtel naokoli bi kmalu zaoral v sneg na napačno stran. Navigacija me je usmerila prav, odvijugal sem do sedla in navzdol, ko so mi nasproti prišli štirje Avstrijci. Lepo špuro je bilo treba izkoristiti, hitro sem nadel cucke in za njimi odhitel še do Lepega vršiča. 

Na Lepem vršiču se je celo kam videlo

Ker nisem vedel točno, kje je Robert, nisem sledil Avstrijcem, ki so odsmučali na drugo stran, raje sem prečil nazaj pod sedlo in nato po travnikih vijugal proti izhodišču. Smuka povprečna, nekaj centimetrov novega preko rahlo pomrznjenih sledi številnih zavojev pred tem sneženjem namreč ne more biti kaj posebnega. 

Med smuko navzdol

Je bil pa vsaj dan izkoriščen, turnosmučarska rit premigana, kakšen lep zavoj pa se je na megleni podlagi vseeno dalo narediti.