Po včerajšnjem kulturnem udejstvovanju je bil danes čas, da grem spet na sneg. Pogledati, ali ga je še kaj ostalo. Visoke temperature ga namreč topijo, vprašanje, koliko časa bo smuka nad Legastjo še užitna. Takoj po službi sem se odpeljal, ubral alternativno pot in upal, da mi uspe prismučati do avtomobila, še preden bi bilo potrebno prižgati čelko.
 |
| Cilj nekje zgoraj |
Verjetno sem prav zato pohitel, ura je bila namreč že četrt čez štiri, ko sem po prepričevanju mladca, da je smuka z izjemo ene prekinitve še čisto v redu, zašibal navzgor. Kmalu sem videl, da ima mladina očitno popolnoma drugačne oči ali pa vsaj vatle kot jaz. Sneg je bil moker, sem in tja ga je že zmanjkovalo, kamenje je precej bolj gledalo iz beline kot dva dni nazaj.  |
| Nekaj snega je še ostalo |
Kako stvari stojijo, se je še bolj pokazalo, ko sem prišel na vrh travnika nad sadovnjakom in stopil v gozd. Snega je bilo zgolj še za malo večji vzorec, toliko, da mi ni bilo treba snemati smuči. Sicer pa kopno, debelo sem gledal in se spraševal, ali sem res tu hodil pred dvema dnevoma. Tudi višje, tam pod vrhom, sem sem in tja komaj še našel zvezen prehod.  |
| Pri lovski opazovalnici |
Sledi predhodnikov so kazale, da gre kakšen zavoj do tal. Na srečo travnatih. Na vrh sem jo ubral naravnost, sonce je počasi zahajalo, ko sem se pripravljal za spust. Tokrat sem se spustil na sever, smuka tam je bila še najboljša, ostal je pravi puhec. Ko sem po nekaj zavojih zavil levo, se je še vedno dalo peljati brez težav, sneg pa je bil vedno težji.  |
| Pogled z vrha |
Na vrhu poseke sem srečal še enega, ki je s psom šibal proti vrhu. Nekaj besed, potem pa sem odpeljal naprej. Do gozda je šlo kar v redu, tam pa le še pogojno. Snega počasi zmanjkuje. Pod cesto sem zavil levo, zapeljal mimo zadnje kmetije. Tu sem moral levo, narediti obvoz, da sem bil spet na snegu. Prvi zavoj je zaškrtalo, nato se je peljalo čisto v redu. Ta zadnji travnik res nikoli ne razočara.
 |
| Lepi zavoji, a včasih do tal |
Ni komentarjev:
Objavite komentar