Game Over

Ja, čas sem imel. Servis avtomobila je bil dovolj hitro končan, da se mi ni bilo treba bati pretirane gneče ali celo tega, da bi obtičal v popoldanski konici. In res se mi je luštalo, da bi šel nekam ven, pa ne predaleč, da ujamem še kaj sonca. Jakob? Itak. Če se bo le še dalo. Danes sem sklenil, da grem navzgor tam, kjer navzdol tudi smučam, upajoč, da je v gozdu ostalo še zadosti snega za prehod. 

Kje je zimska pravljica, kje je sneg?

Pa sem že pod drugo kmetijo ostrmel. Pobočja, kjer sem še včeraj delal lepe zavoje in se je le sem in tja izpod snega kazala kakšna kopna flika, so bila sedaj skoraj povsem zelena. V enem dnevu smo očitno prišli iz zime v pomlad. Tudi skozi gozd je bilo snega na poti presneto malo, nekaj kopnih delov, sem kar hodil, smuči se mi ni dalo snemati. 

Sončne rebri so vedno bolj kopne

Ko sem prišel na travnike, sem šel kar naprej navzgor, po strmini poseke, levo proti poti, ki pripelje do vrha. Pa je bil že prehod, ki je bil včeraj še za silo zvezen, kopen, tla povsem namočena. Pot pa prav nič boljša, na njej ni bilo niti krpice snega več. Zato sem po nekaj kopnih korakih zavil kar naravnost navzgor, večinoma se je še dalo po krpah snega, sem in tja pa kakšen korak po travi. 

Jaz in Gorenjska

Na vrhu so bili štirje Francozi, nisem imel pojma, od kod so se vzeli. Sam sem spregovoril nekaj besed z jadralnim padalcem, ki je ravno tako lovil sončno svetlobo. Kar jo je še ostalo. Povedal je, da tudi smuča, pri čemer ima odlično rešitev za takrat, ko snega spodaj primanjkuje. Z vrha odsmuča do padala, potem pa čez kopne dele odleti. 

Sonce je krivo ...

Že danes bi bila to odlična izbira. Spustil sem se proti severu, kjer pa puhca ni bilo več. Pobočja nad poseko so bila namočena, nižje je bilo zgolj še slabše. Prismučal sem do gozda, se sprva počasi spuščal po poti, iskal obvoze, nižje so bili ti še bolj potrebni. Dvakrat sem moral sneti smuči, drugače preprosto ni šlo. 

Vedno manj je belega

Pri drugi kmetiji sem peljal po napluženem snegu ob cesti, naredil tako obvoz preko kopnih delov. A tudi nad prvo kmetijo snega že močno primanjkuje, komaj se je še dalo prebiti do zadnjega travnika. Še nekaj v redu zavojev, potem pa sem ob pogledu nazaj lahko zgolj še rekel … game over. 

Poseka