Tolsta gora

Vedel sem, da so razmere za smuko, vsaj na bližnjih pobočjih, bolj ali manj neužitne. Tako sem po nekaj cincanja vendarle smuči pustil na miru, odpeljal do Kamnika in na robu večera parkiral Pod skalo. Po zasneženi poti sem se odpravil skozi gozd, na robu travnika prišel v sotesko Suhega potoka, ga malo višje prečil in po skalni polici visoko nad grabnom zasopihal navzgor. 

V bližini izhodišča

Snega je bilo vedno manj, še nekaj poledenelih flik, potem sem korakal po kopni poti. Suho listje, ki ga je na tleh pustila pretekla jesen, sem in tja plezanje čez drevesa, ki jih je polomil eden od vetrovnih dni. Skozi drevje so se videli zasneženi vršaci Grintovcev, le kape so imeli bele. Na drugi strani se je pokazal vrh, moj današnji cilj. 

Tja gor grem

Tolsta gora je glede na dobro uhojeno pot kar obiskan cilj. Kar je nekoliko nenavadno, saj poraščeni vrh ne ponuja praktično nobenega pravega pogleda. Na posameznih drevesih ob poti so bile napacane rdeče pike, kot bi šlo za epidemijo rdečk. Le kaj je imel avtor nenavadnih oznak v mislih, mi seveda ni bilo jasno. 

Rdečke

Sonce je v daljavi počasi zahajalo, ko sem stopil na vrh. Na njem je bila v leseni škatli s termometrom vpisna knjiga. Malo me je begalo, ker je zemljevid vrh kazal nekaj deset metrov stran. In res me je spust po poti pripeljal pod drugo vzpetino. Katera je višja, kdo ima prav, pa naj odloči kar kdo drug. Meni je bilo vseeno. 

Na vrhu

Na drugi strani sem se spustil do sedla nad samotnim travnikom, tokrat deloma zasneženim. Sonce je že zašlo, zarja je nekje za obzorjem, daleč, barvala široko platno. Odtenki od rdeče, preko rumene do temno modre so bili posebni, letalo je risalo črto preko neba. Noben umetnik ne bi znal narisati tako lepo. 

Travnik

Po makadamski cesti sem obhodil Tolsto goro, se na drugi strani po znani poti spuščal navzdol. Nekaj previdnosti nad Suhim potokom, korak nad strmim pobočjem grape je moral biti zanesljiv. Sneg je škripal pod nogami, bilo je vedno bolj temno, a lučko je bilo treba prižgati le za nekaj trenutkov. Že sem bil pri avtu. 

Večerna zarja