Prečenje Begunjščice

Presenečenje. Povsem nepričakovano. Ostal sem sam. Kratek razmisel, potem pa hitra odločitev. Ker sem bil že pokonci, povsem pripravljen na odhod, sem zgolj moral še določiti cilj. In ta je že nekaj časa čakal v meni, torej gremo. Luči nisem potreboval, ko sem se vzpenjal proti plazu. Saj je bil vendarle že dan. 

V hribih se dela dan

Zavil sem na cesto, letos mi je prirasla k srcu. Nato pa na njenem koncu odvil navzgor. Kar naravnost, tako je peljala pot. Pa sem vedel, da prav dolgo ne bo šlo, sledil sem dobro shojeni avtocesti, številni so se tu vzpenjali. Sem in tja, prav nič strmo, toda vedno višje. Modrina nad menoj je obetala lep dan. 

Prebujanje

Zavoj desno, že sem bil na grebenu, prvi pozdravi, nekateri gor, drugi dol. Južna pobočja so pod vrhom nekje že kazala rebra, severna so bila še povsem zalita. Šel sem naprej, do vrha, tam poklepetal, našel sorodno dušo. Ki se je odločala med eno in drugo možnostjo in nato izbrala tretjo. 

Proti soncu

Sam sem bil podobno neodločen, v zadnjem hipu zavil za njim, pristal na Smokuškem plazu. Vijuganje je bilo uživaško, nezvožena samotna pobočja so vedno garancija za to. Kot bi jih nikoli ne bilo konec. S sence sva prišla na sonce, vse kar je lepega se enkrat konča, tudi skoraj neskončnost zavojev. 

Vrh

Sedaj je bilo treba nazaj, proti Zelenici. Mimo koče pri izviru Završnice sva jo mahala, malo sledeč predhodnikom, malo po svoje. In prišla ob prijetnem klepetu kako drugače kot seveda prav. Tja na začetek poti, ki zložno preko pobočij in pod nekdanjo vlečnico pripelje pod vrh Triangla. 

Smokuški plaz

Le še nekaj korakov in že sva stala na drugem današnjem cilju. Ali tretjem. Morebiti četrtem. Vse odvisno kaj in kako šteješ. Mogoče je bil že jutranji odhod od doma prvi. Sonce je grelo, prijetno je bilo postati ob kameri. Martinček je ostal na toplem, sam pa sem odpeljal navzdol. 

 Begunjščica s Triangla

Dovolj je bilo za en dan, utrujenost je lezla v noge, treba je bilo narediti zavoje, tja nad kočo, pa po sledeh nekdanjega smučišča navzdol, do konca, kjer se vse izteče. Da je po pobočjih in poteh naokoli vse vrvelo in so bila srečanja kar preštevilna, je bilo pričakovano. Še zadnji pozdrav, zadnji zavoj, velik nasmeh na ustnicah.

Smuka