Megle

Kako je življenje zanimivo. Včasih, ko najmanj pričakuješ se vse zaplete. Tako zelo, da ostrmiš in skoraj ne moreš verjeti. Načrte o velikopoteznem sprehodu na tritisočak smo ob slabi napovedi zamenjali za domače bregove. In se šele med vožnjo na zgodnje nedeljsko jutro odločali kam. 

Davški slapovi

Se tik pred zdajci premislili, izbrali obvoz in nadaljevali v smeri Primorske, skozi Železnike in po novi cesti v Davčo. Kjer smo korak zastavili nekoliko višje, tam, kjer še nismo šli. In seveda ob pomanjkanju snega, minljivih sledi, zavili narobe. Česar smo se zavedeli šele na Lomu, vsaj nam neznanem hribu visoko nad Davškimi slapovi. 

Hiška

Do katerih smo se precej samosvoje spustili nekoliko po snegu, skoraj več po suhih travah. Tako smo imeli uro kasneje za seboj prvo pustolovščino, tam, kjer smo po navadi začeli svojo pot. Sedaj smo vedeli, kje smo. In se vseeno tik pred travniki, ko smo že neštetokrat prečkali eni in isti potok, pustili zapeljati markacijam daleč naokoli, tja v smeri Medrc. 

Megle

Pa bi šlo naravnost navzgor vsaj tako dobro, če ne hitreje. Sem se jezil pri sebi, ko sem za posledicami nedavnega prehlada krehal proti mrzlemu vrhu. Kdo bi si mislil, da se megle lahko tako zelo zažrejo v kosti. Smo kar pohiteli, nekaj zavojev po rebri, ki od vrha pelje v smeri koče in nato preskok tam nad strmimi primorskimi vesinami. 

Korenina

Kjer je odpeta smučka prijatelja odnesla tako hitro, da bi se lahko spraševal, če ni bilo vse skupaj samo privid. A ga v trenutku ni bilo nikjer več. Sekunde, ki se vlečejo kot ure, skozi glavo kot brzovlak drvijo črne misli. In nato govor, tiste besede, ki si jih skoraj ne upaš priznati. 

Porezen

Saj je vendar čisto blizu. Nekaj metrov globok padec je na mestu izkopa izpred desetletij ublažil sneg. Olajšano smo se spustili mimo koče, tja v meglo, naprej in naprej, dokler le nismo zavili v meglena pobočja, med redko drevje, na travnike. 

Vez

Rodeo na pomrznjenih ostalinah nas je po številnih zavojih pripeljal do poti, ki smo jo zjutraj tako zlahka zgrešili, po pobočjih nad graparskimi kmetijami tja, kjer se je vse skupaj začelo. Pustolovščina je bila za nami, srečen konec, vse dobro.

Vse dobro