Jesensko listje

Dan je bil precej moker. Žoften bi se lahko reklo. Vendarle pa je popoldne dež malo ponehal in med ritjem po zemlji ob parkirišču na Miljah sem od Boruta dobil pozitiven odgovor. Greva, toda najbolje, da čim prej, saj se nič ne ve, kako bo kasneje. Ko sem se preoblekel in pripravil vse potrebno, je zunaj spet padalo. 

Jesen

A nisem se več oziral na to, sedel sem v avtomobil, odpeljal do Brega, Borut je zagrabil vetrovko, med vožnjo določil izhodišče. Kot običajno pri kamnolomu, tradicionalno Juhantova pot. Po tleh je bilo odpadlo listje, pisane barve vse okoli naju. Tiste mehke, tople, pastelne, predvsem pa jesenske, ki naredijo tudi ta letni čas lep. 

Listje

Ko sva nad Podakom stopila v gozd, kaplje niso več našle poti do naju. Pa saj ne, da bi naju motile. Sva bila le preveč zaverovana v pogovor o tem in onem. Se je od zadnjega vzpona, prav po tej poti, toliko zgodilo. Še koraki so bili samodejni, prvi megleni pogledi bežni, srečanj pa tako ali tako ni bilo. Jaslice pod razpadajočim štorom so čakale, da bo prišel njihov čas. 

Na poti

Počasi se bliža, kot bi mignil, bo leto spet naokoli. Tudi če bi hoteli na to pozabiti, nas na to spominjajo, opominjajo, trgovine z medenjaki, okrasnimi lučkami, vsem, kar spada k božičnemu vzdušju. Nekako nevidno je minil čas vzpona, šla sva mimo Francijeve koče, stopila k vratom koče pri cerkvi. Borut je zavpil iz notranjosti, katero pivo bom. 

Meglice

Odločitev sem mu prepustil. In tako sva sedla na nekoliko mokro klop s Stieglom pred seboj. Kaj pa drugega. Gledala sva v belino pred seboj, skuštrane veje grmovja, skrivenčenih dreves. Pomahala oskrbnici. Nič se nisva spraševala, kje greva navzdol, ni bilo treba. Borut je stopil tam, kjer sva šla gor, sam sem mu sledil. 

Na zdravje!

Spuščala sva se previdno. Dež je ponehal, toda na koreninah, posameznih skalah, je drselo. Čas za klepet je dober. Saj je tako vendarle vedno. Pri Podaku se nama ni več dalo čofotati po blatu, do avtomobila sva zavila po asfaltni cesti. Jesenski dan? Seveda. In prav škoda bi ga bilo preživeti nekje na kavču.

Počasi navzdol