Grdoselski potok

Včasih ni nič narobe, če pogledamo čez planke. Pa ni treba prav daleč. Že dober streljaj od domače meje, tam na sredi Istrskega polotoka, bomo našli pravi zaklad. Naravno čudo, ki je … lepo? Nekaterim se očitno ni zdelo tako. 

Grdo selo

Grdo selo je posodilo ime potoku, ki na svoji poti pada preko skalnih pregrad, poraščenih z mahom, se vrtinči v kamnitih loncih in nas pušča odprtih ust. S prijateljema smo parkirali na lepem parkirišču grde vasi in se napotili proti prvemu slapu, pod mostom. To je bilo izhodišče, kateremu smo sledili po soteski mimo izvira Malenice do slapov, ki preko sadrastih pragov padajo v globino. 

Slap pod mostom

Mesto, ki kar zahteva postanek in čas za meditacijo. Nadaljevanje je bilo precej bolj divje, seveda, saj hodimo vendarle po pravem pragozdu. Je zato kaj čudnega, da je včasih nad dolino kraljeval Zelengrad? Mimo njegovih ostankov nas je drseča steza popeljala do potoka, kjer so nas presenetili slapovi, slapiči in lonci, ki jih je v skalo izdolbla voda. 

Slap pri loncih

Ko smo prišli do sotočja dveh potokov, se je bilo treba odločiti kam naprej. Najprej smo zavili do Trolov, nekdo je tako poimenoval drevesa ob ostankih zidu. Še eno skrivnostno mesto na naši poti. Pomahali smo novim, še kako živim znancem, nato pa po vrnitvi do sotočja nadaljevali proti manjši, toda zanimivi pečini. 

Pomoč

Nadaljevanje ob potoku je bilo videti povsem preraščeno s trnja polnim rastjem, zato smo raje prečkali potok in se naravnost navzgor vzpeli do ceste. To smo zapustili prav tam, kjer kolovoz pripelje do dveh slapičev in izvira v kraški jami. Še eno meditacijsko mesto, kar poslušal bi žuborenje vode, ki je preko majhnih stopenj skakala navzdol, vesela dnevne svetlobe. 

Kraški izvir

Toda hoteli smo več. Veliki slap Butonige je bil novi zaklad na naši poti. Ko smo na desni strani ceste zagledali debelo zeleno vrv, ki preprečuje neprevidnim padec v globino, je bilo le še nekaj korakov do stezice. Pripeljala nas je k vznožju stene, čez njo je padala voda v prostem loku v globino. 

Veliki slap Butonige

Toda saj ima ta slap vendarle še manjšega brata. Odločili smo se, da do njega nadaljujemo kar pod steno in spodmoli. Pot ni bila težka, čudenja nenavadnim geološkim posebnostim pa je bilo kar nekaj. Naša pustolovščina se je zaključevala, preskočili smo še potok, ki napaja mali slap in nadaljevali po markirani poti proti izhodišču. 

Mali slap

Da je bilo lepo, smo se strinjali vsi. Le kar preveč smo hiteli. Bo treba priti znova, posedeti ob vodi, namočiti noge, poslušati šumenje in končno izkoristiti dan v polnosti. Toda saj nas je čakalo še nekaj. Postanek ob vračanju proti hitri cesti je bil nujen. Zarečki krov je res vreden obiska. Pa srečno!

Zarečki krov