Polna luna

Nekoliko sem spraševal, nato pa ostal sam. Skoraj sam. Družbo mi je seveda delala luna, ki je že uro ali dve, preden sem stopil na sneg, vzšla nad obzorjem. Saj je bila čisto dobra družabnica. Tiha, kot bi je ne bilo, toda svetla, da je lučka lahko ostala v nahrbtniku. Osvetlila je prvo strmino, snega je bilo še zadosti. 

Kmetija še ne spi

Vzpenjal sem se hitro, hrupne glasove gostišča z roba parkirišča pustil daleč za seboj. Kopne flike so kazale da prihaja pomlad, toplota liže sladoled, kmalu ne bo snega nič več ostalo. V kmečki hiši je še gorela luč, očitno zaspanost ni bila prehuda. Cesta je bila že kopna, prestop preko nje ne pretežak. 

Luna nad vasjo

Tam, kjer je čez dan toplota pobočja ojužila, je bilo trdo, tudi ledeno. Vseeno ni bilo težav, hodil sem hitro. Stopil na sneženi pas, edini jezik, ki ga je zima še kazala prihajajočemu zelenju. In se višje zavihtel na strma pobočja pod vrhom sedežnice. Srenači so tu še kako prišli prav, previdno sem se vzpenjal, malo levo, malo desno, včasih kar naravnost navzgor. 

Pobočja

Dokler nisem prečil kolovoza, se vzpel še tiste zadnje metre po poledenelem pobočju in obstal na pragu kopnine. Zgornji travnik je bil celo zgolj ob svečavi lune enostavno kopen. Pridružil sem se pritoževanjem spletnih junakov, ki že lep čas nergajo nad slabo sezono, si zavihtel smuči na ramo in šel gledat, če je za robom, ko se odpre svet proti vrhu, kaj bolje. 

Na vrhu

Pa ni bilo. Toda sedaj me je že grabila trma, vztrajal sem, se zanašal na nekaj, kar je bilo tik ob gozdu podobno belini in končno pri štartni hiški znova stopil na sneg. Tu, kjer bi se zaradi mene vse lahko končalo, se je šele začelo. In se kmalu, ob zadnjem vzponu proti najvišji točki sredi gozda znova zaključilo. 

Kje pa je sneg?

Moral sem si priznati, zime je v teh krajih konec. Prisluhnil sem tišini, se pripravil, stopil do snega. Nekaj zavojev, nato so smuči znova romale na ramo, vse do tam, kjer so še nedavno vriskali smučarji. Trda podlaga, ropotalo je navzdol, zavoj za zavojem, brez prekinitev in snemanja smuči, vse do zadnjega pobočja, ugaslih luči v gostišču.

Končno!