Letošnji Viševnik
Je že tako naneslo. Da sva se dokončno odločila šele med vožnjo. Veter je očitno vsaj nekoliko ponehal. Torej že ne bo moglo biti tako slabo tudi malo višje od načrtovanih angelov. Viševnik se je ponujal kot odličen nadomesten cilj in strinjala sva se, da bo res pravi.
|
Zlate vode |
Na Pokljuki sva bila hitro, na Rudnem polju kljub za naše običajne začetke nekoliko pozni uri, ni bilo še nobene pretirane gneče. Stopala sva po smučišču navzgor, rebrca so kazala, da bo očitno še delovalo. Poteptana pobočja so ostala za nama, v bolj strmem delu pod Zlatimi vodami sva nataknila srenače, trdo pobočje je zahtevalo ustrezno spoštovanje.
|
Proti vrhu |
Med klepetom sva se zavihtela na vršna pobočja, ugotavljala, kje bo najbolje peljati navzdol. Da je sneg trd in pomrznjen, je bilo jasno. Kakšna bo smuka, pa sva vedela, da bo dal odgovor šele spust. Dan je bil lep, sonce se je smejalo nad nama, videlo pa se je daleč. Kaj drugega bi pod modrim nebom niti ne pričakoval.
|
Bele koprene |
Še zadnja prečka, vzpon in stala sva na vrhu. Vsake toliko je veter dal vedeti, da še ni čisto upehal, potegnil je preko grebena bel prosojni plašč, ki se je iskril, kot bi bil iz samih draguljev. Na vrhu nisva bila sama, spregovorili smo nekaj besed, nato pa se eden za drugim previdno spustili po beli strmini.
|
Portret dveh očakov |
Nekaj preskokov, prečka, nato pa zavoj za zavojem navzdol proti širokemu lijaku žleba, ki pripelje na zlato uravnavo nižje doli. Snega letos ni v izobilju, v osrednjem delu je bil potreben obvoz, ožina med ruševjem je bila preozka. Še kratek slalom in že sva se spustila na pobočje, ki pripelje do smučišča.
|
Hribi nad Lipanco |
Tam sva ostrmela, navzgor se je valila prava kolona željnih razgledov, čistega zraka, snega. Vse bodo dobili, le za samoto in tišino je bilo očitno prepozno. Zdrvela sva po smučišču, ki je ravno jemalo zalet za še en nov dan, se porinila po cesti navzdol, do zadnjega zavoja, tik pred cesto. Da je bilo dobro in ravno pravšnje, sva si bila ob tem seveda edina.
|
Nad Zlatimi vodami |
Ni komentarjev:
Objavite komentar