Nad belim morjem

Dan je bil pravi za sonce. Le dovolj visoko si moral biti. Pomežiknili smo v modro nebo, krmežljavih oči. Nato sem stopil na pot. Znano, a vedno znova rado obiskano. Tisto valovanje nad Soriško planino, ko v enem zamahu obereš štiri ali celo pet razglednikov. 

Megleno morje

Ko se zgolj prevališ iz enega opomina bolečega ločevanja in nesmiselnih groženj na drugega. Danes, ko tega ni več. Vsaj tu gori prav zares ne. Nizal sem jih v sončno ogrlico, drugega za drugim. Malce po svoje sem jo ubral s sankaške proge navzgor, skozi gozd mimo razbitih balvanov. 

Odsev jutranjega sonca

Drauh. Antena na njem je morebiti lovila neke tuje signale, moj pogled je šel v drugo smer. Lovil sem čudovite obline, pod njimi kot mleko belo kopreno. Nato pa, na poti navzdol, zgolj ujel pravo smer, koraki so me ponesli do železne kupole Lajnarja. Žičnice so mirovale, vetra ni bilo, da bi kuštral suhe trave. 

Valovi

Znova sem se spustil, ujel nov val. Slatnik. Bežen postanek, nič daljši kot dih. Rdeča jerebika je dajala barvo, obljubljala življenje. Na drugi strani je mrtva kasarna neke vojske mirovala, ujeta v tuj čas. Zapustil sem mulatjero, se dvignil na razgledni rob, pa skoraj takoj znova spustil z njega. 

Jerebika

Razpotje. Le kam? Že dolgo tleča želja, znova videti prav od tam tisto morje daleč spodaj, me je ponesla še nižje, prav do tja, kjer so se nekoč pasli konji. Sedaj je planina samevala, nikogar ni bilo, ki bi zarezgetal svoj pozdrav. Dvignil sem se na vrh, začuden nad vršno strmino. 

Pogled s Šavnika

Šavnik. Razgled je bil kot se zagre, pod seboj sem videl morje. Belih kopren, o modrem biseru sredi gora ni bilo ne duha ne sluha. Znova sem zavaloval, malo po svoje, danes je bil tak dan, ko so mi bile gamsje stezice domače. Tja do zadnjega razglednika na moji poti. 

Možic

Možic. Zajel sem sapo, danes je bila ura moj gospodar. Včasih je tako. Zato sem se zagnal navzdol, prvič danes pozdravil sorodni duši, nato pa iskal neke izgubljene stezice, skozi gozd, mimo cest, do tja, kjer sem doma.

Kdo ostaja pod meglenim pokrovom?