Jutranje odkrivanje

Nekako ne zdržim. Da bi zgolj sedel, lovil svojo senco in se premikal do vode in nazaj. Moram migati. Sesti na kolo, če je le na voljo. In raziskovati. Okolico, bližnjo, daljno, do koder le gre. Tako je bilo tudi tokrat. Že zjutraj sem si zastavil cilj, ga dosegel, presegel. Se čudil gladkim stenam kamnoloma v Vinkuranu, ki je bil po slovesu od Banjol prvi cilj.

Bele stene Vinkurana

Tu so rezali kamen za lepe stavbe v Puli in okolici. Že Rimljani. Ko so gradili Areno za svoje kruha in iger željne meščane. In tudi marsikdo kasneje. Danes je zapuščen, bele gladke stene samevajo, pobožati jih pridejo le plezalci, radovedni turisti, stikajo med trnjem, zvijajo vratove ob pogledih navzgor. 

Bloki za neko novo Areno

Sam sem jim bil podoben. Ko sem že delal načrte za ponovni obisk. Nato pa hitel do morja. Da vidim, če še valovi, slano morje adrijansko. Da se potopim vanj in zaplavam v podvodno kraljestvo, votlino, raziskujem njene zračnike. In se nato prebijam mimo trdnjav, ki so nekoč varovale mesto. In predvsem pristanišče. 

Morje

Ladje, ki so takrat paradirale ob obali in ponosno razkazovale svoje topove so danes le še staro železo ali pa reinkarnirane prevažajo do kakšnega otoka kopico avtomobilov in razvajene turiste na krovu. Mornarji pa ležijo na starem in zapuščenem mornariškem pokopališču na obrobju mesta. Le glasovi bližnjega bloka motijo njihov mir. 

Fort Bourguignon

Zakrožil sem po mestu, ne meneč se za znake, ki so zapovedovali smer. S kolesom je to šlo, policaji so na srečo zehali v svojih pisarnah. Ko sem se ustavil pri veliki cerkvi, splezal na griček in posedel ob spomeniku, nato pa po obveznem postanku pri Areni seveda preveril še obrambo mesta na drugi strani. 

Crkva Gospe od mora

Stoji trdno, ponosno, samotno. Pravi užitek se je bilo po mestnem vrvežu in nemogoče gostem prometu ustaviti tukaj. Prav tako kot nekaj trenutkov kasneje pri Kaštelu. Zadnji obrambi mesta, ki danes hrani ostanke preteklosti. Sam sem jih srečal zadosti, za en dan kar preveč. Zato sem obrnil nazaj, tja, kjer sem lahko znova zapadel v dolgočasno dnevno rutino razvajenega letovalca.

Pula