Saj vem. Hoditi naokoli, tako ali drugače z močjo svojih mišic, je najbolje. Toda včasih, za dušo, je lepo sesti tudi na dvokolesnika, ki te z motornim pogonom ponese kot veter preko zavitih gorskih cest, mejnih prelazov, krajev, ki ti budijo spomine. Z Robijem sva se kar nekaj časa usklajevala, cesto, po kateri sva hotela so nama zaprli, zato je bilo treba najti drugo primerno pot. In sva jo.
 |
Ljubelj
|
Sam sem sicer vedel, da bo vožnja ob meni, katerega Aprilia je bolj moped kot pravi motor, muka za pravega motorista. A saj je Robi to vedel, v brado sem si zagodel, da si je sam kriv, če je pristal na skupno pot. Na parkirišče v Tržiču sva prišla skoraj hkrati, vožnja proti Ljubelju je bila za mojih 125 kubikov prva prava preizkušnja.  |
| Sele |
Seveda je šlo, nič ni bilo treba porivati ali trepetati, če bom ostal sredi klanca. Vendar pa z zelo zmerno hitrostjo, takšno, da se je bilo brez skrbi možno ozreti na pobočja pod Begunjščico, razmišljati o Bornovi poti, pogledovati proti Košuti. Postanek za fotografijo na naši strani predora, za pregled dokumentov na sosednji.  |
| Pogled s sedla Šajda |
Nato pa spust v Avstrijo, po vseh ridah strmo navzdol. Na ovinkih ni bilo nikakršnega dirkaškega polaganja, zmernost in previdnost sta prevladovali. Malo za Borovljami sva se ustavila na počivališču ob cesti, tik nad manjšo mlakužo, tudi ribnik bi se ji lahko reklo. Nadaljevanje proti vasi Sele in po precej razrukani cesti navzgor do sedla Šajda.  |
Sv. Krištof
|
Naredila sva nov postanek, za pogled na del prevožene poti, lepo dolino pod prepadnimi pobočji Košute in njenih vrhov. Spust navzdol na drugo stran je bil še bolj tresoč, cesto bi res lahko že obnovili. Nato pa vožnja ob Obirskem potoku proti Železni Kaplji, kjer sva zavila v smeri Jezerskega.  |
Jezerski vrh
|
oklonila sva se sv. Krištofu ob poti in pogovorila z vedno bolj nasmejanim policistom na meji. Ter po postanku pri slatini končala na še bolj žlahtni kapljici v piceriji Kočna. Lepo preživeto popoldne, sva se strinjala, med tem, ko sva ubirala ovinke navzdol proti Preddvoru in Miljam. Zgolj še pomahala sva si v pozdrav …
 |
| Postanek v Kočni na Jezerskem |
Ni komentarjev:
Objavite komentar