Nad Valvazorjem

Saj ne vem, kaj bi rekel. Kaj je bolje? Slediti uhojenim potem, markaciji od smreke do skale in tako naprej vse do zastavljenega cilja. Ali pa se daleč pred pravim odcepom prepustiti stezici, za katero se kmalu pokaže, da ne gre prav. 

Prebujanje

In nato ob lastni trmi šele lep seštevek minut kasneje ob kupčku poznanih kroglic ugotoviti, da ljubka stezica ni nič drugega kot gamsja stečina. In da si včasih dosti višji kot hrbet rogate živali. Ko se plazeč pod ruševjem prebiješ do globokega kamnitega grabna. 

Gamsji pogled

Prehod seveda nemogoč. Ja, tudi to se dogaja. Na poti iz čarobne Završnice na očake Karavank. Na srečo pa sem kmalu spet našel sled, ki je bila vedno bolj izrazita, porezan prehod med borovci pa mi je že dal lažje dihati. 

Jutro

Ta pustolovščina je bila za mano, nadaljevanje seveda druga. Na srečo so bili snežni le jeziki, prehodi čeznje pa nič kaj dobri. Zato je bilo bolje do razglednega slemena, visoko nad planinami, nato pa naprej proti Vajnežu. Prvo srečanje, ob križu. 

Ostanki tragedije

Zgolj toliko, da sem vprašal, kako je naprej. So le prišli iz prave smeri. Že sem iskal prehode naprej, čas za počitek je bil skopo odmerjen. Malo po poti, malo po snegu, po svoje. Saj ni bilo zahtevno. Že sem stal na vrhu, se prijetno pogovoril, nasmejal pripombi. 

Vajnež

Je bila res simpatična. Nato pa po snegu na pol dričal v sedlo, se vzpel in mimo koče z imenom pesnika spuščal do srečanja. Sem je bil kar vesel, ko sem se dričal navzdol po ledenih ostankih zgodnje zime. In prijetno klepetal, toliko si je vedno vredno povedati. 

Stol

Razgledi so bili še vedno nadvse domači. Koča je bila pri jutranjem odcepu, toda mir je zamenjala množica glasov. Vseh jakosti. Nisva se ustavljala, raje sva nadaljevala navzdol, srečanja so bila pogostejša, prijetna. S tistimi, ki so smrdeče mašine pustili daleč spodaj. 

Ožarjeno

Tam, kamor sodijo. In zgolj svoje lastne, zadihane, priganjali kvišku. Strmina se je iztekla na travnike, tam blizu jezera, kjer je bil te dni ... naš dom. Toda dan je bil šele na dobri polovici. Čakali so prijatelji, vabili, da se srečamo. Na nove dogodivščine. Zakaj pa ne. Ko je že tak dan. 

Meglena graščina