Potem, ko sem v nedeljo ostal sam, brez družbe, takšne ali drugačne, sem si načrt ukrojil sam. Pokukal sem skozi okno, dan se je že naredil, toda megla je pritiskala mraz k tlom. Da se je termometer spustil v negativno območje mi je postalo jasno, ko sem snel kolo, prekrito s tanko plastjo ledu. Uf, hitro sem stopil še po puhovko, upal, da bo zadosti toplote.
 |
| Izginevanje |
In res mi ni bilo hudega. Cesta se kmalu začne vzpenjati, preden sem se dobro zavedel, mi je po hrbtu spolzela kapljica potu. Prestrašil sem srni, kakšna večja zver se mi ni postavila na pot. Pri Unški koliševki sem naredil kratek postanek za pogled v globino udornice, potem pa nad meglo, ob božanju sončnih žarkov, ki so presevali skozi golo drevje, nadaljeval z vzponom.  |
| Ostanki jelke |
Peljal sem do Meliwove jelke oziroma vsaj tistega, kar je od te velikanke ostalo. Glede na luknje v suhem deblu je morala biti kar dober zalogaj za številne črve in lubadarje. Spustil sem se mimo Ravbarkomande v Postojno, skozi center mimo kovinske človeške ribice peljal do vhoda v Postojnsko jamo.  |
| Pri Postojnski jami |
Nekaj odgovorov sem zbral, kot bi mignil, se še vpisal v spisek najditeljev, potem pa zavil proti tako imenovani matematični seriji. Sledeč pravim odcepom kolovozov in gozdnih vlak sem peljal v smeri Črne jame, najbolj znane zaradi Petra in tistega slovitega … as ti tud not padu?  |
| Vhod v Črno jamo |
Seveda pa je filmski prikaz zgolj za zabavo, resnična diverzija pa je bila stvar odlične zamisli in še boljše izvedbe. Nanjo spominja spomenik nad vrtačo, kjer železna rešetka sedaj brani vhod takšnim in drugačnim diverzantom. Še malo sem pogledal na drugo stran ceste, pustil nadaljevanje za drugič. In se odpeljal po gozdnih cestah v smeri vasi Studeno.  |
| Marija Snežna |
Na vrhu klanca sem zavil do vasi Strmca, še pred njo pa cerkvice Marije Snežne. Kar malo osamljeno stoji slab streljaj iz vasi. Nadaljeval sem skozi Lohačo, se spustil navzdol, skozi Planino, do Ravbarjevega stolpa, ob Unici navigiral k Malenščici in po še nekaj zavojih svojo današnjo pot zaključil na izhodišču – pri gradu Haasberg. Lep krog je bil …
 |
Haasberg
|
Ni komentarjev:
Objavite komentar